"Knjige podaljšujejo naše dneve, ure, leta, ker v njihovi družbi izstopimo iz sebe in se selimo v prostor novega sveta in novega časa. Ta prostor postaja z branjem in z vsako stranjo večno polje spomina, ki ga bogatijo nove izkušnje, spoznanja, vednosti. Knjiga je izkušnja enkratnosti, je individualna potešitev in samopotrjevanje skupnosti, družbe, naroda."

Marij Čuk, poslanica ob svetovnem dnevu knjige (23. april)

V osrednjem prostoru, kjer domujejo knjige v občini Lukovica, v Knjižnici Jakoba Zupana v Šentvidu se že tretje leto sestajamo Besedoljubke, zdaj že deset članic bralnega kluba. Naši so prvi sredini večeri v knjižnici. Mlajše in starejše, različnih poklicev nas druži nekaj tako preprostega, kot so popisani speti listi s platnicami. Navidezna preprostost pa skriva vse tisto, kar obožujemo: neznane svetove, drugačna prepričanja, nove dežele, neznane ljudi, nova spoznanja, skrivnosti zgodovine in sedanjega časa, drugačna razmišljanja, težave, ki si jih niti ne znamo zamisliti, nova dognanja, odkrivajo najbolj oddaljene kotičke človeških src … Bogastvo človeškega življenja, zavito v črke, besede, mnogo čarobnih besed …

Besedoljubke izbiramo tako tuje kot domače pisce (Ishiguro, Josse … B. Cerar, Maležič, Zlobec …), novejša in starejša dela. Vsako srečanje v knjižnici je tudi srečanje z drugim knjižnim delom. Za knjigo se dogovorimo vnaprej – beremo tudi mladinsko književnost – pozabljamo namreč, da marsikatera knjiga, namenjena mladim, obravnava in odkriva univerzalne teme. Tudi poezija nam ni tuja: letos smo eno od srečanj namenile Cirilu Zlobcu, pesniku ljubezni in osebne bolečine. Veseli nas, da slovenski ustvarjalni prostor premore dosti mlajših kakovostnih literarnih ustvarjalcev. Naša srečanja so sproščena, središče je pogovor, osebno, individualno doživljanje dela, ki smo ga brale, vsako mnenje je dobrodošlo. Nekatere teme, knjige se nas bolj dotaknejo, druge manj, o nekaterih bi govorile in govorile, o drugih spet ne. Vse pa nas duhovno bogatijo. Kakovostno branje se morda skriva za dolgočasno ali za barvito platnico.

Tretje leto bomo zaključile junija, ko si bomo tudi podelile predloge, kaj naj preberemo čez počitnice, in se spet srečale septembra, ko si bomo po dvomesečnem premoru delile nova prebrana dela.

Na koncu pa še razmislek: naša knjižnična enota v Šentvidu je za nas prelepa, domača, pravo knjižno gnezdo, prostor, kjer ob prijaznih knjižničarkah (mentorici Tini in Vojki) diši po knjigah, a žal ta prostor postaja premajhen za tako število obiskovalcev, žal je onemogočena tudi organizacija dogodkov.  

Pa si želimo, da bi bile knjige tisto vodilo, ki nam v življenju pomaga 'gledati in videti s srcem'.

Marta Keržan