Občina Lukovica je Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, obeležila s koncertom v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, ki se ga je udeležil tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije gospod Gregor Virant. Prireditev, ki sta ga oblikovala Kulturni odsek Planinskega društva Blagovica z gospo Majo Medič in MePZ Šentviški zvon z umetniškim vodjem Karlom Leskovcem, je pokazala kako bogato kulturo petja in kulturo nasploh gojimo od Trojan do Prevoj.

Uvod v praznovanje so obeležili prav vsi prisotni v dvorani, saj so bili pozvani, da skupaj z nastopajočimi pevci zapojejo slovensko himno Zdravljico. Sledil je nagovor slavnostne govornice gospe Katarine Hočevar, poslanke Državnega zbora Republike Slovenije, katere življenje je tesno povezano z Občino Lukovica. Gospa Hočevarjeva sicer prihaja iz vasi Borje v občini Zagorje, njena otroka pa obiskujeta Podružnično osnovno šolo v Blagovici. V govoru (v celoti ga lahko preberete v nadaljevanju) je poudarila, da so v Občini Lukovica tudi danes ljudje, ki skrbijo, da je kultura doma v teh krajih in krajanom zaželela, da ohranjajo to svojo pristno, srčno in delovno kulturo.

Prireditev je bila sicer zasnovana kot notranji monolog s Francetom Prešernom. Povezovalka programa Urša Urankar je tako Ribčevega Franceta nagovorila:” Tvoje poezije so nadčasne, večne, neizmerljive, aktualne v vsakem času in vseh osebnih in družbenih preizkušnjah. Za vsako generacijo boš nova neznanka in nedosegljiv ideal. Pravi čudež, da si se rodil v naši sredini. Kako siromašni bi bili brez tebe. Vedno boš tehtnica in ogledalo svojega naroda. Po tebi bodo rodovi merili vrednote slovenskega kulturnega obraza.”

V glavnem delu programa so obiskovalci prisluhnili Otroškemu pevskemu zboru Zvezdice Podružnične šole Blagovica z zborovodkinjo Simono Burkeljca, Mešanemu pevskemu zboru Šentviški zvon z zborovodjem Karlom Leskovcem in ljudskim pevcem iz Blagovice, ki jih vodi Matjaž Pestotnik. Krasen večer slovenskih pesmi zapetih iz grl pevk in pevcev doline Črnega grabna. Za konec je tako na mestu misel, ki je bila med drugim izpostavljena 3. februarja v Lukovici: “Slovencem je Bog položil v zibelko najlepše pesmi na svetu. Prepoznavni melos glasbenega izraza, v samo nam danem otožno melanholičnem hrepenenju, bolečini, pa tudi v zmagoslavju veselja in pristne ljudske radoživosti. S pesmijo, zborovskim večglasjem, Slovenci osvajamo svet. V pesmi se zrcali naš narodni značaj.”