V navadi je, da nas na praznik dela, prvega maja, v jutranjih urah prebudi budnica – ta je lahko različnih oblik. Lahko je prijetna glasba godb na pihala ali pa nekoliko bolj hrumeča spremljava številnih motorjev in avtomobilov.

Letošnji praznik so nekateri motoristi obeležili že zelo zgodaj – nekateri celo že v četrtek. Namen je bil sicer isti, le kakšno uro prezgodaj, a nič zato.

Tradicionalno budnico motoristov, ki se vsako leto ob pol petih zberejo v Lukovici, je letos krojilo vreme. Ne dež, temveč mraz je marsikaterega navdušenca prepričal, da je svojega dvokolesnega jeklenega konjička zamenjal za štirikolesnega, ki nudi več zavetja in toplote.

Malo pred šesto uro so se po jutranji kavi pri gostišču Furman odpravili na pot. Najprej so se zapeljali skozi središče Lukovice, nato pa nadaljevali po Črnem grabnu gor in dol po ustaljeni trasi.

Seveda je bilo vmes treba tudi malo predahniti, zato so se najprej ustavili v Krašnji, v baru Pod lipo, kjer so se okrepčali s sladkimi dobrotami in odžejali, medtem ko so se njihova vozila nekoliko ohladila. Pot so nato nadaljevali proti vzhodu, kjer so se ustavili še v Baru pri Urški, kjer so jih postregli tudi z odličnim golažem.

Jeklenim konjičkom tokrat žal niso mogli natočiti goriva, čeprav je bencinska črpalka le streljaj stran – bila je zaprta. Nekateri so vožnjo nato nadaljevali še do zadnje, že dobro znane postaje – vulkanizerstva Lenček oziroma bolj znane točke »Pri gumici«, kjer se običajno zberejo ob pijači.

Vožnja z motorjem je za mnoge ena izmed oblik sprostitve, še posebej ob lepem vremenu in v prijetni družbi – in tokrat je te zagotovo ni manjkalo.

Zanimivo je, da za tovrstne budnice ni posebnih vabil ali obvestil. Vsi preprosto vedo: vsako leto, ob istem času, na istem mestu – in že gredo. Budnica pač mora biti. Takšna ali drugačna, samo da je.

DJD