Zgodovina Logatca

Glede na doslej znane arheološke zapise se poselitev Logaškega območja najpozneje prične v neolitiku, najdba kamenega orodja pod Ostrim vrhom, nato beležimo ostanke iz bronaste dobe na prostoru Pod Smrekovcem, železnodobne najdbe pa so znane z lokacij Sekirica, pod Ostrim vrhom, Ženček in Tončeva ravan ter v Dolenjem Logatcu na Jački. Na Velikih Bukvah so ohranjeni ostanki železnodobnega gradišča, ki je bilo aktivno, glede na drobne najdbe, še v 1. in 2. stoletju našega štetja.
 

V antiki je čez Logaško kotlino vodila rimska cesta Akvileja – Emona. V Logatcu so takrat stali poštna postaja (Mansio Longatico), označena tudi na zemljevidu Tabula Peutingeriana, verjetno pri osnovni šoli in na Čevici, vojaška naselbina pri gasilskem domu na Tržaški cesti in vas (vicus), v Gorenjem Logatcu pod Taborom.
 

V srednjem veku je večji del Notranjske spadal k oglejskemu patriarhatu. Konec 14. st. so že priznavali deželnoknežjo oblast Habsburžanov. Ob koncu 15. in v 16. stoletju so Notranjsko večkrat pustošili Turki, zato je takrat nastalo več protiturških utrdb. Od srednjega veka dalje je bilo upravno središče v Gorenjem Logatcu, kjer sta bila pražupnija in grad.

Arheološka izkopavanja na lokaciji Logatec – Tuš, junij 2020

V obdobju med 22. 6. 2020 in 8. 7. 2020 so na lokaciji gradnje prizidka v trgovskemu centru Tuš – Logatec potekale manjše arheološke raziskave. Arheološka raziskava je potekala v skladu z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji ZVKDS OE Ljubljana in na osnovi predhodnega terenskega pregleda, ki je bil na lokaciji gradnje prizidka izveden leta 2019, ko so bile na delu površine potrjene arheološke ostaline. V letu 2019 je izvajalec arheološke raziskave Arheoterra d.o.o. potrdil sledove rimskodobne ceste, ki jo je bilo pred gradnjo potrebno natančneje raziskati. Tako je v letu 2020 podjetje Arheoterra d.o.o. izvedlo dodatno arheološko raziskavo na območju gradnje ob trgovskem centru Tuš ter raziskalo ostanke rimske ceste, ki pa je bila v večjem delu zaradi modernih gradbenih posegov v prostor že močno poškodovana. 

Celotno območje raziskave se je sicer nahajalo na nekdanjem območju žage, ki jo je nato nadomestil trgovski center. Gradbeni posegi so bili že ob postavitvi žage in njenih objektov mestoma izvedeni do nivoja geološke osnove. Sami ostanki rimske ceste na tej lokaciji se sicer navezujejo na linijo rimske ceste, ki je bila leta 2013 najdena in raziskana na območju Tovarniške ceste v neposredni bližini TC Tuš Logatec. 

S tokratno raziskavo ob gradnji prizidka k TC Tuš Logatec pa je bila sedaj v tem delu samega modernega Logatca še dodatno potrjena linija poteka rimske ceste. Poleg manjših sledov tlakovanja za rimsko cesto, ki se je še ohranilo pod pod nivojem modernih posegov v prostor, se je na območju ohranila tudi tanjša plast, ki je nastala kot posledica človeške uporabe neposredno ob nekdanji rimski cesti. V tem nivoju se je, poleg posameznih predmetov iz mlajših zgodovinskih dob, nahajala tudi močnejša koncentracija rimskodobne keramike, najdena pa sta bila tudi 2 bronasta rimskodobna novca in rimskodobna fibula, kar še potrjuje uporabo in poselitev tudi tega prostora na območju rimskodobne naselbine Longaticum. 

Da je bil prostor v uporabi že pred ustanovitvijo rimskega naselja Longaticum, pa pričajo tudi posamezni odlomki prazgodovinske keramike, ki se pojavijo v arheološki plasti z rimskodobnimi najdbami. Količina teh najdb je sicer zelo skromna, a nedvomno odpirajo nova vprašanja o poselitvi tega dela Logatca skozi različna arheološka obdobja.
 
Celotno najdeno arheološko gradivo je sicer trenutno v fazi čiščenja in bo v prihodnjih mesecih tudi ustrezno in natančneje analizirano.

Pripravila: 

Otmar Kovač, Arheoterra d.o.o., Ul. Bratov Učakar 14, 1000 Ljubljana

Mija Topličanec, ZVKDS, OE LJ, Tržaška 4, 1000 Ljubljana