Razmere so bile še hujše v nedeljo; takrat je bilo na terenu največ intervencijskih ekip, ki so reševale razdejanje, ki ga je povzročila narava. Ozračje v nedeljo je bilo srhljivo mirno, brez ropotanja avtomobilskih motorjev, saj je večina občanov v izrednih razmerah raje ostala doma, večina občine je bila nekaj ur brez električne energije, drevesa, odeta v ledeni oklep, pa so pokala, se lomila in podirala, dišalo je po lesu in motornih žagah, ki so zapele vsakih nekaj minut. V kriznih trenutkih je skoraj nenehno zvonila številka 112 ali pa so se občani neposredno obrnili kar na štab civilne zaščite, poveljnika obeh gasilskih društev, gasilce in župana.

V ponedeljek sta bili zaradi izrednih razmer zaprti osnovna šola in enota vrtca Log, v okrnjeni obliki je potekala vzgojno-varstvena dejavnost v dragomerškem vrtcu, kamor so svoje otroke lahko pripeljali tudi loški starši. Medtem ko so otroci ostali doma, pa so se gasilci in zunanji izvajalci trudili zagotoviti varen dostop do šole. S strojno mehanizacijo so odstranjevali podrta drevesa in nalomljene veje, delo pa so imeli tudi na drugih delih občine. Na pomoč so hiteli še do konca delovnega tedna, ko je civilni štab na podlagi posamičnih ogledov in vpogleda v celovito stanje razmer na območju Občine Log - Dragomer ocenil, da so se razmere normalizirale do takšne mere, da zaradi žledu ni več nevarnosti za ljudi in objekte.

Požrtvovalni gasilci neprestano na terenu

"To, kar so v teh dneh storili naši gasilci, je vrhunsko, ves čas so na terenu in pomagajo," je delo gasilcev iz obeh prostovoljnih društev (PGD Dragomer - Lukovica in PGD Log) pohvalil Sumina, ki se je za posredovanje zahvalil vsem gasilcem, še posebej občinskemu gasilskemu poveljstvu, pohvalil pa je tudi zunanje lokalne izvajalce z mehanizacijo, ki so bili pripravljeni pomagati v vsakem trenutku. Kot smo se prepričali, je bila organizacija znotraj štaba civilne zaščite dobra, prostovoljni gasilci pa so pokazali, kako odlični operativci na terenu so. Čez dan so čistili, ponoči pa so v pripravljenosti čakali, polne roke dela so imeli dan in noč. Podrta drevesa, posamezne veje in krošnje, ki so padle na cesto, so nemudoma odstranili in tako zagotovili, da so bile ceste ves čas prevozne. Zaprti so ostali le posamezni odseki, pa še ti zaradi varnosti občanov, da ne bi ob morebitnih novih padcih dreves prišlo do poškodb. Kot nam je še ponosno zaupal župan, so občinski gasilci dobro organizirani, opremljeni in so mobilna enota, ki je usposobljena in v vsakem trenutku pripravljena na posredovanje. Dodal je, da se je občina že od same ustanovitve zavedala pomembnosti tega področja in je obema prostovoljnima gasilskima društvoma zagotovila kar najboljše pogoje delovanja z nabavo ustrezne opreme in vlaganjem v izobraževanje.

Žled ni prizanesel nobenemu delu občine

Nekje je bilo stanje nekoliko boljše, drugje pa slabše, kateri deli občine so bili najbolj prizadeti, pa je opisal župan: "Najhuje je bilo na Rimski cesti, Vrhovčevi cesti, Cesti pod Strmco, Poti za Stan, na obeh dostopih do pokopališč, praktično na vseh delih občine, kjer so cestišča ob gozdu ali pa tečejo skozi gozd." V mejnem pasu gozda so padle ali pa so poškodovane večinoma vse bukve, veliko je škode na smrekah, ki jih bo prednostno treba pospraviti zaradi dodatne škode, ki bi jo lahko povzročil lubadar. Več kot teden dni je bilo brez elektrike nekaj hiš Ob potoku, ob Cesti pod Strmco ter hiša ob regionalni cesti na Logu. "Kljub velikemu prizadevanju in mnogim preventivnim aktivnostim intervencijskih ekip ni bilo mogoče obvarovati vseh, sedem stanovanjskih objektov je bilo več kot en teden brez elektrike. Nekateri so si sami pomagali z agregati, deloval pa je tudi en gasilski agregat. To je edina temnejša plat aktivnosti. Elektro Ljubljana je reševal te večje sisteme, manjši oziroma posamezni priključki pa so žal ostali v spodnjem delu prioritete," je še povedal Sumina.

Po neuradnih podatkih je bilo poškodovanih sedem stanovanjskih objektov, kar nekaj gospodarskih in pomožnih objektov, med njimi garaže, nadstreški, lope, pa ograje ter tudi avtomobili, nepopravljiva pa je škoda v gozdovih in na drugem rastju. Nekaj je bilo tudi škode na občinski infrastrukturi; kot so nam pojasnili v občinski upravi, je bila poškodovana predvsem Rimska cesta, ki so jo že zasilno sanirali. Na občini računajo, da jim bo posledice ledene ujme uspelo odstraniti s proračunsko rezervo, iz te bodo zagotovili tudi refundacijo izgube osebnega dohodka ter plačilo zunanjih izvajalcev in prehrane.

Preventivno bi bilo treba veliko postoriti

V katastrofalni ledeni ujmi, ki je silovito klestila po gozdovih, se je znova izkazalo, da se lahko življenje v hipu obrne na glavo in da moramo biti na naravne katastrofe, ki so čedalje pogostejše, pripravljeni – skorajda ne mine leto brez ujm, toče in poplav. Tokrat se je izkazalo, da je v gospodinjstvih dobro imeti možnost alternativnega ogrevanja. Še na preostale vidike pa nas je opozoril župan, ki je med drugim izpostavil, da bi bilo treba v vplivnem pasu električnih vodov odstranjevati drevesa ali pa ta vsaj vzdrževati v taki obliki, da v podobnih razmerah ne bi povzročala toliko težav in škode. V urbanem okolju bi bilo treba obrezovati rastje oziroma drevesa, da to ne bi povzročalo škode na lastnem ali sosednjem premoženju. Z urbanističnimi načrti pa bi bilo treba ustrezno regulirati gradnjo v neposredni soseščini gozda in na ta način preprečiti, da bi bili novozgrajeni objekti ogroženi.

V vremenskih razmerah, ki smo jim bili priča, se je poleg tega izkazalo, kako zelo je pomembno zagotavljanje prometne varnosti ob cestah in poteh, in sicer tako, da lastniki obrežejo svoje drevje, grmičevje in živo mejo, ki s svojo velikostjo in razraščenostjo posegajo v cestno območje in s tem zmanjšujejo prosti profil ceste, so nam pojasnili na občinski upravi. Občane pa so še pozvali, naj v spomladanskih mesecih, ko se bo zelenje razraslo, to urejajo tako, da bo preglednost cest in poti ustrezna.

V. E., foto: V.E. in Andrej Gubič