Najela sva si še avto in za 12 dni plačala 110 €. Morala sva še položiti kavcijo 500 € za zavarovanje avta. Ta denar sva ob vračilu avta dobila nazaj, saj nisva povzročila nobenih poškodb. Najino potovanje se je začelo v Benetkah. Po treh urah letalske vožnje sva prispela v Lizbono. Kmalu sva imela še 2 uri in 20 minut dolgo vožnjo do letališča v Ponta Delgadi.
Ko sva prispela, sva si najprej ogledala mesto in poiskala tržnico. Majhne okusne banane, ki rastejo tukaj so naju najbolj navdušile, v toplih gredah pa gojijo tudi ananas. Najin majhen avto za najem se je dobro izkazal, saj so ulice v mestu zelo ozke in polovica je namenjena za parkiranje. Zato je tudi večina cest enosmernih.
Najin dan se je začel z jutranjim poležavanjem, saj je ura za 2 uri premaknjena. Najini prijatelji na Logu so imeli ob 7:30 jutranjo telovadbo. Tu pa je bila ura 5:30 in vse je bilo še tiho in mirno.
Po zajtrku sva si naredila plan, kateri del otoka bova obiskala. Kljub temu, da sva bila na največjem otoku, so razdalje med mesti in vasmi zelo majhne. Z vožnjo 15 do 20 km prideš po širini na drugo stran otoka, po dolžini pa je okoli 50 km cestnih razdalj. Ceste med naselji so dovolj široke. Veliko je zelo lepo urejenih postajališč, ki te vabijo, da se ustaviš. To so razgledne točke za naravne lepote, ki jih odkrivaš. Vsa postajališča so brezplačna, tudi vožnja po avtocesti je brezplačna. Parkirišča v mestih so plačljiva.
Kaj vse naju je navduševalo. Čudovita narava – pravijo, da tu vidiš več sto odtenkov zelene, pa se kar strinjam s tem; bučanje Atlantika ob obalo, črne plaže z dobro zmletim vulkanskim peskom, ugasli ognjeniki, ki so se napolnili z vodo in se spremenili v čudovita jezera, vrelci s toplo vodo za kopanje, majhna mesta z majhnimi hišicami, veliko cerkva z belimi fasadami in s črnimi obrobami in okraski iz vulkanskega kamna, gozdovi z bujnim rastlinstvom, veliko lepo urejenih pešpoti, da se lahko zliješ z naravo in najdeš v njej mir za svojo dušo. Azori so otoki cvetja. Povsod ob poti te pozdravljajo modri cvetovi grmovja – hortenzij. To niso avtohtone rastline. Prinešene so menda iz Amerike ali Azije in so tu zaščitene.
Najino odkrivanje Azorov je bilo pravzaprav v najbolj pustem delu leta. To je čas zime. Temperatura je bila vsak dan od 14 °C do 18 °C. Če pa je posijalo sonce, se je ogrelo do 24 °C. Toplo sonce je sijalo na Miklavževo 6. decembra in moj mož se je kopal v Atlantiku, pa ni bil edini.
Vse kar sva kupila, predvsem hrana, stane manj, kot pri nas. Dobro sva se najedla že za 7 €–11 € za obrok. Cena malega piva 'cerveja pequena' pa je v vseh gostiščih bila 1 €.
Za prebivalce pravijo, da govorijo malo popačeno portugalščino. Seveda pa se z znanjem angleščine lahko dobro znajdeš, tudi domačini so zelo ustrežljivi. Tu so samo živali, ki so jih ljudje pripeljali z ladjami. Domače živali: krave, konje, koze, kokoši, pse in mačke imajo, videla sem tudi miši. Gozdnih živali, kot npr. jelenjadi, srnjadi in lisic tu ni. Gojijo tudi posebne vrste čajev. Se pa zelo razcveta tudi turizem. Zaradi blagih zim prihajajo turisti vse leto, največji obisk pa imajo od aprila do oktobra.
Novoletna okrasitev, posebno v mestih, je bila zelo lepa – preplet pisanih lučk. Pozorna sem bila na skrbno narejene jaslice. Narejene so v naravni velikosti na leseni podlagi. Take so pri nas Gasparijeve jaslice v vasi Selšček pri Begunjah (Cerknica). Božična zgodba je prikazana na prostem pred cerkvijo.
Občasno je za letala problem močan veter. Zato se je tudi najin povratek v Lizbono zakasnil in zamudila sva let v Benetke. Ob pristanku v Lizboni se nama je predstavnik letalske družbe TAP Portugal opravičil in dobila sva en brezplačen dan bivanja v novem hotelu ob letališču. Ta dan sva izkoristila za ogled znamenitosti Lizbone.
Če radi potujete, toplo priporočam obisk Azorov. Veliko imajo skupnega s Slovenijo. Vse je majhno, prijetno, obdelano in varno.
Alojzija Šarabon
