Po poti, ob kateri so gredice, na katerih je posajeno preko sto zdravilnih zelišč, ki so označene s slovenskim in latinskim imenom ter za kakšne bolezni se uporabljajo, smo se sprehodili do čokoladnice. Gospod nam je predstavil njihovo zgodovino in na kratko opisal ročno izdelavo čokolade. Po nakupu sladkih pregreh smo se vrnili pred samostan, kjer nas je čakal pater Jože in povedal nekaj besed o zgodovini samostana. Nato nas je odpeljal v cerkev, ki je posvečena Mariji Vnebovzeti. Na sredini cerkve je Marija z Jezusom, ki stoji na luninem krajcu. Pozlačeni oltar v črni barvi je trinadstropen in je eden izmed največjih zlatih oltarjev pri nas. Tam se nahajajo tudi edine ohranjene baročne orgle iz leta 1764.  Iz cerkve smo odšli v staro lekarno, ki velja za tretjo najstarejšo lekarno v Evropi.  Lekarna, ki je tu delovala v letih 1663-1784 je v vmesnem obdobju služila kot shramba za poljske pridelke. Leta 1991 so se v samostan vselili minoriti in stari lekarni ponovno vdihnili življenje. Prvotna oprema lekarne  ni ohranjena, so pa spretne roke restavratorjev obnovile razkošne Lerchingerjeve freske iz leta 1780, ki skozi svetopisemske motive govorijo o poti do zdravja in sreče. Od tam smo odšli v novo lekarno, kjer nam je predstavil zdravila, ki jih pripravljajo: čaje, mazila, praške, tinkture, sirupe, čebelje izdelke…Med razlaganjem uporabe zdravilnih zelišč nas je večkrat spravil v smeh.  Zoper vsako bolezen raste »rožca« je rekel Kosobrin, zato smo kupili nekaj »arcnij«  za domačo lekarno. Na klopcah pred samostanom smo pomalicali in se potem zapeljali do gostišča Amon. Od tam smo peš nadaljevali do zidanice Aničinega brata Jožeta. Na mizah nas je  čakalo vino, domači kruh in sir. Povabil nas je tudi v klet. Vino je bilo zelo dobro, zato smo kar nekaj litrov kupili za domov. Marjana je za nagrado dobila buteljko vina. Po prijetnem druženju smo se poslovili in odšli naprej  do gostišča Banovina v Virštanju. Zunaj smo si ogledali  zanimiv obred krsta mošta v vino in snemanje klopotca ter se nato odpravili noter na Martinovo kosilo. Po obilnem kosilu sta Blaž in Tone poskrbela, da smo se veselo vrteli po plesišču. V večernih urah smo se odpeljali proti domu. V Ljubljani smo se poslovili od Anice.

V imenu vseh se zahvaljujem Blažu, da nam je s svojim izjemnim igranjem popestril dan, Nuši pa za zanimiv in lepo organiziran izlet.

J. Trček