Do vrha so trije vzponi. Dva vzpona potekata po gozdni poti, zadnji vzpon, ki je najbolj strm in dolg, pa poteka po ozki stezi med nizkimi borovci. Vmes smo imeli več krajših postankov, vzeli smo si tudi čas za malico in počitek. Pod vrhom smo občutili burjo in pripodila se je tudi  megla. Po štirih urah in pol hoje smo prišli do1796 mvisokega Snežnika, ki kraljuje nad Notranjsko. Čeprav je burja malo razkadila meglo, razgleda razen na okoliške hribe ni bilo. Če pa je lepo vreme, ponuja Snežnik razgled po večjem delu domovine, po Istri, Kvarnerskem in Tržaškem zalivu.

V koči Draga Karolina smo se malo okrepčali in potem nadaljevali pod navzdol po kamniti stezi skozi gosto rušje. Prišli smo do ravninice z opozorilno tablo »Botanični rezervat«, ki pove, da je območje od tu do vrha zavarovano. Od tam smo deloma po cesti, deloma po gozdni poti  prispeli do koče na Sviščakih. Po krajšem postanku smo se z avtobusom odpeljali domov. Prvo vodenje sta zelo uspešno opravila naša nova vodnika, Aleš kot vodja in Jože kot pomočnik. Pohod je v celoti uspel. Vreme nam je bilo naklonjeno, tudi številčno nas je bilo veliko, kar 26, od tega 5 mladih pohodnikov, ki jih vidite na fotografiji.

Joži Trček