Tokrat smo se dragomerški upokojenci odločili, da se odpeljemo z novim Stadlerjevim vlakom v Kamnik, ki je eno najlepših srednjeveških mest v Sloveniji z bogato zgodovino in kulturno dediščino.

Kar prehitro je minila vožnja do Kamnika, kjer nas je prijazno pričakala lokalna vodička. Le nekaj korakov nas je ločilo do priljubljene pešpoti  na Mali grad, ki leži na vzpetini  nad starim mestnim jedrom. Seveda smo se pa pred rahlim vzponom okrepčali s kavico na terasi lokalčka tik pod gradom.

Na gradu smo iskali zaklad, ki ga po stari legendi še vedno čuva skopuška grofična Veronika – pol kača in pol ženska – ter še vedno živi v razvalinah starega gradu. Upodobljena pa je tudi v mestnem grbu. Žal zaklada nismo našli, smo pa uživali v čudovitem razgledu na mesto Kamnik in na Kamniško - Savinjske Alpe. Po isti poti smo se spustili na glavno sprehajalno ulico Šutna, ki jo krasijo značilne srednjeveške hiše, ki so naslonjene ena na drugo. Na osrednjem trgu pred rojstno hišo Rudolfa Maistra mogočno stoji njegova silhueta, notranjost pa smo si kasneje tudi ogledali.

Povzpeli smo se na grad Zaprice, kjer so v muzeju na prostem razstavljene lesene, s slamo pokrite kašče iz Tuhinjske doline.

Grajska vodička nam je z zanimivim vodenjem skozi muzej po gradu povedala marsikaj zanimivega, od življenja kamniških meščanov do prikaza življenja pastirjev na Veliki planini, ogledali smo si tudi ustvarjalnost velikih umetnikov, ki so oblikovali iz lesa ali keramike in še in še … vredno ogleda.

Seveda brez kosila tudi tokrat ni šlo in pred odhodom na vlak smo poskrbeli tudi za dehidracijo. Bilo je lepo in komaj čakamo spet na tisti četrtek, ko se bomo spet z vlakom odpeljali v drugo smer.

Inka