Kako za nas Ložanske upokojence čas hitro teče, smo ponovno spoznali, ko se je približeval prav poseben datum. 6. novembra je namreč minilo že 5. leto, kar vztrajno telovadimo vsako jutro, od ponedeljka do petka. Število dnevnih udeležencev v letošnjem letu je precej nihalo zaradi različnih razlogov. Na športnem igrišču, kjer telovadimo, je asfalt zelo dotrajan, pa še celo leto so nam prostor omejevali bodisi s šotori, postavljenimi za razne prireditve, bodisi s kupom mivke. V septembru pa se je na polovici igrišča pričela prenova igrišča, tako, da so nas obkrožali težki stroji. Mi se nismo dali motiti in telovadili smo dalje na preostali polovici. V kratkem bodo zaključili s prenovo igrišča in se že veselimo, da bomo imeli lep, raven asfalt, kjer se ne bomo spotikali. Petki so dnevi za jutranjo kavico, ki si jo privoščimo po telovadbi. Letos smo se odločili, da našo 5. obletnico malce proslavimo in dogodek je padel na prvi petek v novembru. Znašli smo se pred dilemo, kam naj gremo na kavo, saj se je na Logu v začetku novembra zaprl še zadnji delujoči lokal. Naša članica se je spomnila, da imamo vendar svoj Dom upokojencev in bi si jo lahko sami skuhali, pa še postregli. Predlog je bil z veseljem sprejet. Petkovo jutro je bilo precej žalostno, ker je močno deževalo, vendar se nas je pri telovadbi zbralo kar 20 Poskočnih Ložanov. Poiskali smo si zasilno streho in opravili vse telovadne vaje. Ob osmih smo se odpeljali v Dom, kjer nas je že pričakala naša Rafka. Vse je že pripravila. Miza je bila lepo okrašena, poskrbela je, da so bili stoli že postavljeni okoli miz, dišalo je po kuhanem čaju. Hitro smo se posedli, pridružili so se nam tudi nekateri naši člani, ki jih je prestrašilo slabo vreme. Helena je postregla z »borovničkami« in razpoloženje je bilo res prijetno. V imenu našega DU in v imenu naših članov so Miha in ostali voditelji telovadbe dobili spominske in praktične nagrade in zahvale za neutrudno vodenje telovadbe. Vsem hvala za lepo pozornost. Nazdravili smo s šampanjcem, si privoščili torto in ostale sladice in seveda popili kavico, kot se za petek spodobi. Vendar ne bi bili upokojenci, če se nam ne bi mudilo dalje in smo srečanje po dobri urici zaključili.
Razšli smo se z upanjem, da bomo tako poskočni in aktivni še dolgo in bomo skupaj vsako jutro telovadili. Želimo si, da bi se nam pridružil še kdo, ki ima rad gibanje, saj v skupini je bolj prijetno in zabavno. Vabljeni.

Za DU Log Irena L.