Logo MojaObčina.si

Log - Dragomer

JUTRI
15°C
-2°C
SRE.
14°C
1°C
Deli

Srečanje razširjene rodoslovne sekcije Zablate-Lukovec

Tokrat smo se rodoslovci iz bivše velike brezoviške župnije 5. januarja pod večer dobili v razširjeni sestavi Minka Veršič, Marija Zupančič, Marjan Gregorčič, Miha Rus, Robert Bokavšek in Martin Rupnik. Na svoji domačiji v Radni v lično preurejenem nekdanjem kmetijskem objektu nas je prijazno gostila Marija Veršič, po domače Tomažinova Minka.

Najprej je vse prisotne in njihove rodoslovne in ljubiteljske zgodovinarske dejavnosti predstavil Miha Rus. Potem je besedo prevzel Robert, ki je predstavil svoje prevode matrikule za brezoviško župnijo in vicedomskih urbarjev. S prevajanjem slednjih dokumentov se ukvarja že 10 let in letos bo verjetno izdal knjigo, ki bo zagotovo zanimivo čtivo. 

Robert se je poleg tega ljubiteljskega rodoslovno-zgodovinarskega početja ukvarjal tudi s preučevanjem predvsem svoje rodbine po očetovi strani, namreč Fajtov iz Radne. Odkril je, da izvirajo Bokavški od Kocjana v Kozarjah. Pri tem so mu bili v veliko pomoč arhivski dokumenti s te domačije, ki so v celoti ohranjeni. Vsi prisotni smo se strinjali, kako dragoceni so vsi dokumenti za krajevno zgodovino: žal pa se pri svojem ljubiteljskem delu srečujemo z mnogimi primeri nemarnega ravnanja z dragocenimi arhivskimi dokumenti in fotografijami. Prav zato vljudno prosimo vse, ki bi bili pripravljeni stare fotografije in dokumente odstopiti za kratek čas, da se skenirajo in vam jih potem nemudoma vrnemo, da se oglasite Mihu na miha.ciril.rus@gmail.com ali pa ga preprosto pokličete na 031485757.

Beseda je potem stekla v sproščenem pogovoru o različnih vidikih našega delovanja: rodovniki, stare fotografije, arhivski dokumenti ... Spoznali smo, da je veliko zgodovine ohranjene tudi v ustnem izročilu (primer ustnega izročila pri Tomažinovih, namreč da so domači v času turških vpadov nalašč razmetali po kmetiji, da bi Turki mislili, češ tukaj smo pa že bili). Beseda se je dotaknila tudi nekaterih večjih projektov v občini, npr. gradnje nove trgovine na Potokarjevem svetu, kjer so v preteklosti bili izpričani ostanki rimske opekarne. Še vedno je pri oranju najti ostanke rimske opeke, o čemer priča tudi Minka Veršič, kadar z možem Heinzem delata na Tomažinovih njivah.

Martin Rupnik, ki je pobudnik in urednik FB-skupine »Stare fotografije Dragomerja, Loga in okolice«, se je v zadnjem času ukvarjal predvsem z zgodovino svoje rodbine po očetu, torej z Mežnarjevimi z Loga (Petkovšek, še prej Remškar). Marjan in Marija Z. sta neumorna pri krajevni zgodovini Loga, ki jo skrbno beležijo v glasilu Kosec. Marjan je prinesel s seboj tudi zbirko svojih fotografij v mapi, ki smo si jo z zanimanjem pogledali. Minka načrtuje izdajo posodobljene izdaje svoje zelo zanimive knjige »Srce za zapahi«, Miha pa svoje rodoslovno raziskovanje rodbine Rusovih povezuje z genetskim rodoslovjem, s katerim se zadnji čas intenzivno srečuje kot prevajalec-prostovoljec za izraelskega rodoslovnega velikana My Heritage.
Na srečanju smo se večkrat spomnili tudi pokojnih Franceta Tomšiča, po domače Žvižgovca, in Dolinarja iz Kozarij, po domače Kocjanovega ata. Oba sta za časa svojega življenja veljala za nedvomna poznavalca ljudi in sorodstvenih povezav med Ljubljano in Vrhniko, da hribovskega zaledja, Barja in podkrimskih vasi niti ne omenjamo. S svojim delom skušamo nadaljevati njuno živo zanimanje za ljudi.

Zahvaljujemo se Minki za narezek in šampanjec, ki smo ga odprli v čast nove pobude, in Robijevi mami, ki je prispevala slastno potico.

Domenili smo se, da bi se dobivali najmanj na pol leta. Dogovor velja, da se dobimo pred poletjem (npr. konec maja) pri Marjanu na Logu. Marjan ima prikladen, na novo urejen prostor z zanimivo rodoslovno knjižno zbirko, kjer bomo lahko spet izmenjali veliko svojih zgodovinskih izsledkov. Upamo, da se nam na naslednjem sestanku pridruži še kdo iz Notranjih oz. Vnanjih Goric

Sekcija ima od tega sestanka naprej delovno ime »Moostal_Lukawitz« ali slovensko »Zablate-Lukovec«, ker je lukoviški grad prav tako pomemben za drugi del naše župnije.
Na predvečer praznika treh modrih z vzhoda, ki so iskali novorojenega kralja, smo se spominjali mnogih pred nami in razmišljali o sedanjem rodu. Povezovanje v mejah bivšega vikariata Moostalensis, kakor se je ob ustanovitvi leta 1703 imenovala brezoviška župnija, je koristna sinergija, da zarišemo celovito sliko tega zgodovinsko zanimivega področja.

 

Miha Rus

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!