Polni dobre volje  smo se mimo Kranja in Jesenic odpeljali skozi Karavanški predor, ki je dolg 8019 m, izkopna dolžina pa znaša 7864 m. Zgrajen je bil v letih od 1986 do 1991. Predor upravljajo z obeh strani meje, iz dveh nadzornih centrov in sicer ko en mesec predor nadzira in upravlja slovenska stran, je avstrijska v pripravljenosti, in obratno. Načrte za dvocevni predor je v poznih sedemdesetih letih izdelalo avstrijsko ministrstvo za promet. Zaradi pomanjkanja prometa je bila zgrajena samo ena cev, po kateri promet poteka dvosmerno. Vrtanje se je začelo na slovenski strani, avgusta 1986, na avstrijski pa šele leto kasneje, junija 1987. Junija 1991 je bilo slovesno odprtje.

Drugi predor so Avstrijci začeli vrtati prej, 18. septembra 2018, mi pa do danes zamujamo samo 13 mesecev … No, mi smo teh 8 km do Avstrije prepeljali brez zastoja, tam pa nas je prvič pozdravilo sonce. Med vožnjo po čudoviti južni obali Vrbskega jezera smo občudovali veličino in lepote tega največjega jezera. Daljši postanek smo izkoristili za ogled mogočne cerkve na Otoku, ki je bila zgrajena na najvišji vzpetini naselja v 9. stoletju z namenom širjenja krščanstva v regiji. Polni dobrot, ki smo jih pripravile udeleženke izleta, smo se odpeljali naprej na Gosposvetsko polje, ki je izjemno povezano s slovensko zgodovino, saj so tam naši predniki oblikovali prvo samostojno državno skupnost, imenovano Karantanija. Ustavili smo se ob vojvodskem prestolu iz 9. stoletja, ki je imel pomembno vlogo pri ustoličevanju koroških vojvod.
Ob zelo poučnem vodenju našega vodiča smo krenili naprej proti glavnemu mestu zvezne dežele Koroške, v Celovec. Ogledali smo si muzej moderne umetnosti, med sprehodom po starem mestnem jedru smo lahko opazili polno stilske arhitekture in kulturnih ustanov. Na Novem trgu smo se čudili kipu velikega zmaja, ki je v anekdoti nekdaj plašil po Vrbskem jezeru. Tega zmaja ima mesto Celovec tudi v svojem grbu. A od starodavnega mesta smo se morali posloviti, saj so nas v Podbrezju čakali s kosilom. Spet smo se spomnili naših slavljencev, ki so praznovali preko poletja ter z njimi malo nazdravili. Proti domu smo se zapeljali ob spremljavi naših pevk v avtobusu. Zdaj smo znale celo vsa besedila, ker smo imele pesmarico … Vidimo se na martinovanju, ki bo 14. novembra. O točnem času in kraju vas obvestimo s plakatom, ki bo na naši info točki v kozolčku približno 10 dni pred odhodom in seveda po e-pošti.

Inka