Čas pred volitvami je očitno zelo primeren za diskreditacijo drugače mislečih, še posebej tistih, ki opozarjajo na nepravilnosti pri delovanju aktualne občinske oblasti. Na pisanje župana g. Sumine se niti ne bi odzval, a je tako zavajajoče in polno sprenevedanja, da zaradi prikaza dejanskega stanja nujno terja odgovor in dodatno pojasnitev določenih dejstev. S tem tudi zaključujem polemiko z g. Sumino na to temo, saj je razprava, v kateri se druga stran za zamegljevanje svoje odgovornosti poslužuje zavajanja, pripisovanja lastnih dejanj nasprotni strani ter blatenja državnih institucij, pristojnih za urejanje prostora, povsem nesmiselna.

Moj prispevek v 416. številki NČ o nestrokovnih posegih v brežino hudournika Snežak je bil podprt s strokovnim mnenjem priznanega urejevalca hudournikov, ki je bilo predloženo tudi uredništvu časopisa. Voda iz vcevljenega hudournika, torej iz cevi, ki poteka po zemljišču g. Sumine, je bruhala v brežino pod kotom (kot je razvidno tudi iz načrta Hidrotehnika) in povzročila spodkopavanje brežine Snežaka ter je ogrožala cesto. Za odpravo škode so se izvajale neustrezne »sanacije« in porabljal se je proračunski denar, ne da bi pred tem ugotovili vzroke za nastalo škodo in njenega povzročitelja.

Trditev iz pisanja g. Sumine v 417. številki NČ, da sem poskušal preprečiti ponovno financiranje sanacije iz občinskega proračuna, je potvarjanje resnice. Skupina občanov z mojim podpisom na prvem mestu je namreč na Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami naslovila vlogo za zadržanje izvajanja sanacije, dokler se ne ugotovi odgovornost za izvedbo prejšnjega nestrokovnega poseganja v brežino. Tak je bil tudi sklep 18. redne seje navedenega odbora z dne 17. 12. 2012, ki je zahteval izločitev te postavke iz predloga proračuna za leto 2013. Ugotavljanja odgovornosti za izvedbo nestrokovnih posegov v brežino in posledično negospodarno porabo proračunskega denarja pa nato ni bilo, ker je g. župan vse postopke odločanja vodil v smer, da do tega ne bi prišlo.

V stilu starih političnih manir je bilo zato treba lastna dejanja prikriti tako, da se jih je naprtilo nasprotni strani, in se nato pretvarjati, da se je zgodovina pričela šele včeraj. Prav temu je bilo namreč namenjeno pisanje g. Sumine v 417. številki NČ. Pri tem pa g. Sumina pozablja, da je ravno on v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vcevil potok in ga na ta način »reguliral« po svoji želji. Skrb za poplavno ogroženost, ki jo je s to vcevitvijo povzročil, takrat očitno ni bila niti namanj pomembna. Klenovškovi pa nismo storili ničesar, kar bi ogrožalo poplavno varnost, kar je ugotovil tudi strokovnjak z vodnega področja v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za oporni zid, kateremu je g. Sumina kot fizična oseba in istočasno v vlogi župana občine v vseh pravnih postopkih neuspešno nasprotoval. Župan g. Sumina se tako postavlja nad zakonodajo, nad pravni red države ter nad državne organe in pristojne institucije, kadar njihove odločitve niso v skladu z njegovimi pričakovanji.

G. Sumina v prispevku piše o »pravni in uradniški akrobatiki«, pri čemer pa ni povsem jasno, kaj naj bi to pomenilo. Verjetno je s tem mislil na svojo Odločbo o dovolitvi priglašenih del za vcevitev Snežaka št. 3/8-35101-50/93, ki mu je bila izdana dne 8. januarja 1996, ter na (po županovem sedanjem mnenju) domnevno sporni gradbeni dovoljenji za hiši, ki ju je investitor postavil v letu 2005. 

G. Sumina takrat kot predsednik Krajevne skupnosti Dragomer - Lukovica in prvi sosed gradnji ni nasprotoval (najverjetneje zaradi prijateljskih povezav z investitorjem), zato so njegove sedanje reakcije popolnoma nerazumljive. Še posebej pomenljivo pa je dejstvo, da je obe gradbeni dovoljenji kot tudi zgoraj navedeno odločbo g. Sumini (o dovolitvi vcevitve Snežaka) podpisal uradnik, ki je zdaj zaposlen na Občini Log - Dragomer kot direktor občinske uprave.

Tu pa se polemika o etiki in morali ter pravni državi, na katere se g. Sumina večkrat sklicuje, resnično lahko začne.

Ivan Klenovšek, Dragomer