Martinovo je pomemben jesenski praznik in svetemu Martinu, ki ima svoj god 11. novembra, pripada čast, da mošt spremeni v vino. Martinove prireditve so v tem času povsod, kjer cenijo svoj pridelek, zato smo se tudi ložanski upokojenci odločili in se v sredo, 14. novembra, odpeljali v Prlekijo.
Ker se ta ljudski praznik praznuje ob polni mizi, smo se najprej ustavili v Cvetkovcih, kjer nas je pričakala lokalna vodička Monika in nas peljala na kmetijo Ozmec. Gospodinja Olga nam je predstavila njihovo dejavnost. Ukvarjajo se z vzrejo prašičev in predelavo mesa. Pripravili so nam bogato malico, postregli z narezkom iz domačih salam, klobas, tunke, tlačenke, tudi pijače ni manjkalo, pa še kavico smo dobili.

Prijetno okrepčani smo se odpeljali v Ormož, v največjo slovensko vinsko klet Jeruzalem Ormož. Klet je bila zgrajena leta 1967. Pred tem so grozdje prešali in hranili v zidanicah, ki jih je veliko po okoliških gričih. Družina Puklavec je klet prevzela leta 2009 in jo popolnoma tehnološko prenovila. Klet obsega 5 podzemnih etaž, ki se spuščajo 25 m globoko in so vkopane v breg ob reki Dravi.  Klet ima kapaciteto okoli 9 milijonov litrov. Vse to in še veliko več o ormoški kleti nam je povedal nadvse simpatični vodič Rok. Ogledali smo si še ormoški grad in obiskali prikupno grajsko kavarnico, kjer so nam v pesku spekli dobro kavico, za domov pa smo dobili še skodelico, ki smo si jo sami izbrali.

Naša vodička Monika nas je popeljala po Jeruzalemski vinski cesti in iz avtobusa smo lahko občudovali s soncem obsijane gorice. Ljutomersko-Ormoške gorice so ena najbolj znanih slovenskih vinorodnih pokrajin. Imajo obilico poletnega sonca in dovolj vlage ter za vinsko trto odlično sestavo tal. Vinogradniška pokrajina goric priča o tem, kako človek s svojim delom lahko povsem preoblikuje naravno okolje: ta pokrajina v bistvu ni več naravna, je v celoti delo človeških rok, a ima kljub temu status krajinskega parka. Pot nas je vodila do naselja Jeruzalem, od koder se razlegajo prekrasni razgledi na vinograde, kjer uspevajo vrhunska bela vina, in tu je tudi baročna romarska cerkvica. Pravijo, da so v cerkvi močne energetske silnice in Jeruzalem imenujejo nebeški kraj. O tem so se lahko prepričali že križarji, ki so v 13. stoletju tod iskali pot v palestinski Jeruzalem.

Naš izlet smo zaključili na griču, na turistični kmetiji Puklavec v Zasavcih, od koder se odpira čudovit pogled na okoliške vinorodne griče. Postregli so nam z dobrim kosilom in njihovim vinom. Godli so nam lokalni ljudski godci, ansambel se imenuje Porini pa počini. Igrali so na stare instrumente, kot so lončeni bas, lesena in diatonična harmonika, tako da smo se ob njihovi muziki še malo zavrteli. Prijetno utrujeni smo se odpeljali proti domu in za letos zaključili z našimi izleti.

Irena L.