Na martinovanja nas vežejo sami lepi spomini. Zgodbe, ki jih povezujejo druženje, zabava, smeh, v zrak dvignjene kupice in nasmehi ljudi. Zato smo se v DU Dragomer Lukovica odločili, da letos martinujemo malo drugače … Podali smo se na Dolenjsko, v deželo cvička, okušali pa smo predvsem žlahtno modro frankinjo, saj smo obiskali Hišo frankinje Kerin v Straži pri Krškem.
Ampak, lepo po vrsti, najprej smo se zapeljali skozi Krško in kmalu na strmem skalnem pomolu nad reko Savo zagledali grad Rajhenburg. Med ogledom smo izvedeli marsikaj o zgodovini gradu in njegovi prenovi. To je namreč najstarejši grad z listino na Slovenskem, prvič je omenjen že leta 895. Od leta 1881 je preurejen v samostan, ki je deloval vse do okupacije leta 1941, ko je nemška okupacijska oblast v gradu vzpostavila taborišče za izgon Slovencev. O slovenskih izgnancih je vse od leta 1968 odprta stalna razstava. Grad je bil v celoti prenovljen leta 2012, med sprehodom pa si lahko med drugim ogledamo romansko kapelo iz 12. ter gotsko iz 16. stoletja. Renesančno dvorano bogatijo likovna dela akademskega slikarja Jožeta Ciuhe in je odličen ambient za poročne obrede. V grajski kavarnici smo si nekateri privoščili kavico, spet drugi so posegli po spominkih.
In že smo hiteli nazaj čez savski most na odlično martinovo pojedino. Tu smo izkoristili še čas in ob znani »kol'k'r kapljic, tol'ko let« zaželeli vse dobro našim članom, ki so nedavno slavili rojstni dan. Seveda pa smo bili veseli, da je bil z nami tudi naš Tine, da smo imeli razlog nazdraviti in zapeti še za njegov god. Ker pa je martinovo tudi poklon vinarjem, smo se podali še na zadnji del poti, med vinograde in v vinsko klet Hiše frankinje Kerin. Tu so nam ob degustaciji šestih vrst frankinje z zgodbo pričarali čas raziskovanja, spoštovanja in cenjenja bogatega in dobrega okusa. Ob domačih mesnih dobrotah in potepači (pogača) smo prisluhnili tudi odličnemu recitalu pesmi Toneta Pavčka. Nekaj smo jih ob spremljavi na harmoniki tudi zapeli. Lahko rečem, da je bil obisk Hiše frankinje kot češnja na vrhu torte. Kljub temu da je mladost, ki se skriva v mladem vinu, nalezljiva, je čas za slovo prišel prehitro. Ampak naslednje leto bo spet odgnala trta in spet bo mlado vino in spet bomo šli.
Inka
