Redko smo v občini priča dogodku, ki ga organizirata enako zavzeto dve društvi, vse z namenom čimveč ljudem v občini pomagati, da bolje spoznajo težave, ki jih prinašajo bolezni. Predvsem pa jim predstaviti različne možnosti, kako se soočiti z njimi, jih lažje premagovati in omiliti tegobe, ki jih prinaša starost in bolezenske spremembe. To je nedvomno uspelo predsednici Društva upokojencev Log Branki Brecelj in aktivni članici  upravnega odbora Društva upokojencev Dragomer - Lukovica Erni Grabnar Kos, ki sta v našo sredino pripeljali uglednega strokovnjaka in predavatelja na Medicinski fakulteti dr. prof. Zvezdana Pirtoška.
V jedilnici osnovne šole se je zbralo veliko občanov, ki so navdušeno sledili predavanju gosta o demenci, o tem, kaj demenca sploh je, kako jo prepoznamo in kako lahko pomagamo bolnikom, ki so zboleli za njo. Pa tudi o tem, kaj lahko storimo zase, da bi čim dlje ohranili svoje zdravje. Te bolezni v prejšnjem stoletju sploh še nismo dobro poznali. Zaradi kratke življenjske dobe takratnih prebivalcev (ta je bila nekje 45 let), ljudje sploh niso dočakali visoke starosti. Leta 1907 pa je nemški zdravnik Alois Alzheimer prvič  pri svoji bolnici opisal spremembe v možganih, ki so bile prepoznane kot bolezen. Alzheimerjeva bolezen je tudi najpogostejši vzrok za demenco. Danes praktično vsakdo med nami pozna koga, ki je zbolel za demenco ali se celo srečuje z njo v svoji družini. V Sloveniji je po ocenah v tem času okoli 32.000 bolnikov z demenco in do leta 2050 naj bi se to število potrojilo.
Vsak od nas ima tako veliko možnost, da zboli za demenco. Znanstveniki se aktivno ukvarjajo s to boleznijo možganov, a do danes jim je uspelo najti zdravilo, ki do neke mere lahko ublaži potek bolezni ali ga celo za nekaj let odloži, če simptome bolezni odkrijemo dovolj zgodaj. Žal pa se zgodi, da na nekatere bolnike z demenco nimajo nobena  zdravila pravega vpliva. O vzrokih za nastanek bolezni pa je znanega zelo malo in raziskave tečejo v tej smeri pospešeno naprej. Vemo, da dolgotrajen stres povzroča  fizično izginjanje možganskih celic, kar pomeni, da imamo poleg slabe kakovosti življenja tudi večjo možnost, da postanemo dementni. Doktor Pirtošek celo pravi: »Če ti je demenca usojena, bo prišla.« Vemo tudi, da spremembe v zadnjem delu možganov prizadenejo predvsem center za spomin in orientacijo (Alzheimerjeva bolezen). Prve znake včasih opazi celo bolnik sam in nanje opozori lečečega zdravnika. O demenci pa govorimo takrat, ko se spremembe dogajajo v čelnem delu možganov, centrih za čustva in socialno inteligenco. Teh znakov bolnik sam ne more prepoznati, pač pa so jim priča ljudje v njegovi bližini, ki pa si včasih niti ne upajo pravočasno ukrepati. Spremembe v frontalnem delu možganov pri bolniku opazimo zlasti kot vedenjske spremembe. Žena tako reče: »To ni več tisti Jože, ki sem ga poznala.«

Kaj vendarle lahko sami storimo zase, da bi čim dlje ohranili zdravje in vitalnost? Veliko naj bi se gibali, predvsem v naravi in na svežem zraku, se igrali in krepili miselne sposobnosti. Sem sodi reševanje križank, sudokuja, igranje šaha, branje. Še zlasti spodbudno za naše možgane pa je učenje tujih jezikov. Pomembna je prehrana. Blagodejno na naš organizem in možgane vpliva zlasti tako imenovana mediteranska prehrana. Pomembno je tudi spanje, zato poskrbite, da boste dovolj časa spali. Zelo pomembno je izogibanje stresu. Če krajši stres še vpliva na človeka stimulativno, pa dolgotrajno stresno obdobje vodi k depresiji in drugim boleznim, tudi demenci. 

Pravočasno prepoznavanje sprememb v našem obnašanju in vedenju ter obisk zdravnika lahko pripomorejo k zgodnejšemu zdravljenju in odlogu bolezni. Pomembna je socialna vključenost, preprosto temu rečemo: pojdite med ljudi, ne ostajajte doma sami. Če opazite na sebi ali svojih bližnjih spremembe, pogosto pozabljanje, motnje v spominu, orientaciji in podobno, ne odlašajte z obiskom pri svojem zdravniku ali se vsaj posvetujte še s kom. Bodite aktivni, počnite tudi stvari, ki jih še nikoli niste. 
Predavatelj je nanizal še kar nekaj konkretnih stvari, na katere moramo biti pozorni, in seveda vse podkrepil z izsledki medicine. Prisotni so ob koncu predavanja imeli možnost, da sami povprašajo strokovnjaka o tem, kar jih zanima in to možnost je izkoristilo kar nekaj poslušalcev. Lahko rečem, da njihova zavzetost, tehtnost in vedoželjnost  le še dodatno potrjuje, da sta snovalki srečanja izbrali pravo temo. Predavanje pomeni uvod v načrtno spremljanje te problematike v naši občini. Predavatelj nam je obljubil pomoč in sodelovanje tudi pri nadaljevanju aktivnosti. Ker pa je to zahtevno področje, ki vključuje poleg  zagnanih prostovoljcev tudi potrebo po  določenih  prostorih  in sredstvih, pričakujemo, da se bo vanje  aktivno vključilo  tudi občinsko  vodstvo.

Erni  zares vse čestitke in hvala za vložen trud, vsem drugim, ki so pomagali, da je srečanje uspelo (obe društvi upokojencev, prostovoljke, vodstvo osnovne šole in župan) pa hvala za strpnost, razumevanje in sodelovanje. Najpomembnejše pri vsem je zagotovo povezovanje in  sodelovanje za skupno dobro, kar bo naše vodilo tudi naprej.

Dragica Krašovec