Gremo na izlet ali ne gremo? Kar veliko vprašanj se nam je porajalo po letošnjem poletju. Želja članstva je bila velika, situacija glede Covida 19 pa je konec oktobra postajala vse resnejša. Kljub temu smo se na upravnem odboru DU Log odločili, da razpišemo vabila za izlet in ga združimo z martinovanjem in to še pred praznikom sv.Martina. Po 1. novembru se je število obolelih v državi zelo povečalo in grozili so, da bodo državo zaprli. Po posvetovanju s prijavljenimi smo se ojunačili in kljub nekaj odpovedim, smo se v četrtek, 4. 11., odpeljali v Brežice. Ponoči je še močno deževalo, že na poti pa nas je pozdravilo sonce in lepo vreme nas je spremljalo ves dan. Po jutranji kavici smo se iz Mladinskega centra skozi park odpravili pred Brežiški grad, kjer so nam pred ogledom zelo natančno preverili PCT dokumente. Vodička nas je popeljala po številnih in zanimivih muzejskih zbirkah in tudi skozi prelepo Viteško dvorano.
Po ogledih smo se odpeljali v Brezovico pri Bizeljskem v repnico Najger. Lastnica Anuška nam je razkazala repnico, kjer smo imeli poskušnjo njihovih vin in postregla nam je z narezkom. Repnice so jame, ki so skopane v kremenčevem pesku, na območju Bizeljskega ga je pred milijon leti naplavilo Panonsko morje. Kopati so jih pričeli že pred dvesto leti in jih uporabljali za hrambo kmetijskih pridelkov. Danes te kleti v pesku uporabljajo za shranjevanje in staranje bizeljskih sortnih vin.
Po kratki vožnji smo se vrnili v Brežice, kjer nas je pred mogočnim Vodovodnim stolpom, simbolom Brežic, čakala predstavnica Zavoda za turizem, ga. Katja. Skupaj smo se sprehodili po gasi, nekdanji ulici obrtnikov in za gradom zagledali pred kratkim obnovljen železni most čez reki Savo in Krko. Most so ročno zgradili že leta 1905, v rekordnem enem letu. Desno od mostu smo zagledali novo Hidroelektrarno Brežice. Po lepo urejeni sprehajalni poti ob HE smo šli pogledali še novo akumulacijsko jezero, ki naj bi bilo drugo po velikosti v Sloveniji. Po glavni brežiški ulici, ob kateri je kar nekaj znamenitih hiš, smo se vrnili k avtobusu.
Ker nam je že pošteno krulilo v želodcih, je bil že čas za kosilo. Šofer Matej nas je odpeljal čez Savo na Kranjsko v vas Globočice na turistično kmetijo Pri Martinovih. Lepo so nas sprejeli in domači sin Martin nas je pričakal s harmoniko. Po hrbtovski juhi in kmečki pojedini smo poskusili njihovo domače vino, naš Tone pa je poskrbel, da smo vsi degustirali njihovo novo peneče vino Iskrivček. Prijetno razpoloženi in ob spremljavi harmonike smo še malo posedeli, nato pa se odpeljali proti domu.
Izlet je lepo uspel. Ob povratku domov pa smo bili ponovno soočeni s corona krizo in upanjem, da nas ne bo preveč prizadela.
Irena L.