Med osrednjimi nalogami naše univerze za tretje življenjsko obdobje je tudi spremljanje kakovosti izvedbe naših programov. Za to uporabljajo izobraževalne organizacije različne načine, ki jih lahko razdelimo v dve skupini, gre za zunanje in notranje vrednotenje oziroma ocenjevanje. Prvo opravijo zunanji strokovnjaki, drugo pa izvede organizacija sama. V našem društvu nimamo zunanjih strokovnjakov ali strokovnih organizacij, ki bi ocenjevali naše delo. Vsekakor pa štejemo med priznanja za kakovost našega dela vabila strokovnih organizacij ali ministrstev, da predstavimo na domačih ali  mednarodnih konferencah naše projekte, pa tudi to, da uspemo dobiti na javnih razpisih za naše projekte tudi državna sredstva. Vendar je za nas bolj pomembno, kako naše programe ocenjujejo študentje naše univerze za tretje življenjsko obdobje.  Zato redno spremljamo njihovo zadovoljstvo. Njihove pohvale in kritike nas vodijo tako pri izbiri tematik učenja kot pri izboljševanju kakovosti našega dela. V nadaljevanju vam predstavljamo rezultate vrednotenja dveh predavanj.

Predavanje dr. Verene Vidrih Perko z naslovom Kulturna dediščina, vse, kar imamo, znamo, smo in bomo, smo organizirali ob zaključku evropskega leta kulturne dediščine 29. novembra 2018. Na  predavanje je prišlo osemnajst znanja željnih ljudi: dvanajst iz Dragomera, štirje iz Loga in dva iz Lukovice. Med njimi je bilo nekaj več žensk kot moških, prevladovali so starejši od 65 let (osem ljudi). Po izobrazbeni strukturi so prevladovali taki z visokošolsko izobrazbo (6 oseb), sledili so poslušalci z višjo strokovno (2) in visokošolsko izobrazbo ali magisterijem (po 1). Svoje mnenje je z izpolnitvijo elevacijskega vprašalnika sporočilo deset prisotnih. In zakaj so prišli na predavanje o kulturni dediščini? Dobra tretjina zato, ker meni, da premalo vedo o pomenu kulturne dediščine za naše vsakdanje vrednote, ki usmerjajo naša življenja, dobra tretjina zato, ker verjame, da je poznavanje dediščine ključ za razumevanje sedanjosti in naše ravnanje, in prav tako dobra tretjina zaradi zanimive vsebine. Predavanje je izpolnilo pričakovanja vseh, ocenili so ga kot dobro organizirano (36 %), zanimivo in koristno (po 30 %), a tudi prekratko (6 %). Na vprašanje, katere vsebine na predavanju so jim bile najbolj všeč, so poslušalci odgovorili: osvetlitev dediščine iz časa Barbare Celjske; poudarki o tem, kako pomembno je, da se zavedamo, da je biti Slovenec vrednota; o vrednotah naših prednikov, kako nas določajo in zakaj jih kapital načrtno uničuje, o panslavizmu. Ljudem so bile všeč tudi podrobnosti oz. interpretacije, ki so danes, zaradi razvoja znanosti, drugačne kot v preteklosti. Za vse je bilo predavanje zanimivo in poučno. Je pa odprlo tudi veliko vprašanj, časa za odgovore in izmenjavo mnenj pa je bilo premalo. Nekateri odgovori so pač takšne narave, da moramo o njih premisliti sami in si na vprašanja odgovoriti s kritično distanco do mnenj elit (političnih, ekonomskih) in brez strahu pred zasmehovanjem ali drugimi posledicami.

Predavanje  mag. Boruta Juvanca Voda in vodnjak - zibelka življenja in del naše dediščine smo izpeljali 16. januarja 2018 v okviru ŠK Vodni viri v občini Log - Dragomer. Na predavanje je prišlo trinajst članov študijskega krožka: šest iz Lukovice, pet iz Dragomerja in dva iz Loga; trije moški, pet žensk (brez odgovora 2). Deset jih je izpolnilo evalvacijski vprašalnik. Tokrat nam je uspelo privabiti nekoliko mlajšo generacijo: pet poslušalcev je bilo starih 46–64 let, trije pa starejši od 65. Tudi izobrazbena struktura je bila drugačna kot običajno: prevladovali so člani s srednješolsko izobrazbo (pet članov), dva sta navedla srednješolsko izobrazbo in dva višješolsko oz. magisterij. In zakaj so prišli na predavanje? Prevladala sta dva odgovora: ker so v družini uporabljali za oskrbo z vodo lokalne vodne vire in zaradi osebne želje po novem znanju (8 članov), dva pa sta prišla zaradi priporočila znanca in izmenjave izkušenj. Na vprašanje, ali so se njihova pričakovanja glede udeležbe na predavanju uresničila, je samo eden odgovoril, da so se uresničila le deloma, v celoti so se uresničila šestim članom, nad pričakovanji pa dvema. Med vsebinami predavanja enemu članu ni bil všeč del o ohranjanju vodnjakov. Kot posebno zanimive pa so člani izpostavili naslednje vsebine: predstavitev različnih vrst vodnjakov, slikovno gradivo; o vodi in vodooskrbi na otokih, nove informacije o izvirih vode. Kot najpomembnejše sporočilo predavanja pa je član študijskega krožka izpostavil predavateljevo mnenje o tem, kako pomembno je vodne vire evidentirati, označiti in skrbeti za njihovo ohranjanje.

Olga Drofenik