Prva srečanja ŠK so bila namenjena spoznavanju vpliva podnebnih sprememb na okolje, potem pa smo se osredinili na posledice podnebnih sprememb na t.im. kriosfero (zamrznjena voda v obliki ledu, stalno zmrznjena tla permafrost, plavajoči led in ledeniki). Dve srečanji smo posvetili vplivu podnebnih sprememb na dogajanja na ledenikih, predvsem na Arktiki in Antarktiki. Spoznavali smo vpliv izpustov toplogrednih plinov na podnebne spremembe, ki se kažejo v globalnem segrevanju našega planeta. Nova spoznanja v ŠK so prispevala k temu, da razumemo osnovne pojme, da se lahko lotimo prebiranja člankov na to temo in lahko bolj kritično spremljamo novice s tega področja. Za vse člane pa velja, da smo ozavestili posledice lastnih ravnanj na izpuste toplogrednih plinov in se tudi zavedamo posledic lastnih ravnanj. Žal to še ne pomeni, da bomo lastna ravnanja in navade tudi spremenili, če bi se morali odpovedati svojemu udobju. 

Mentorica ŠK, prof. dr. Dragica Noe, nam je predstavila negativne vplive izpustov toplogrednih plinov na podnebni sistem in globalno segrevanje. Prvi poizkus omejitve izpustov toplogrednih plinov je bil Kjotski sporazum (veljaven od 2005), ki ni prinesel želenih rezultatov. Več optimizma okoljevarstvenikom vliva Pariški sporazum (2015). Pariški sporazum 

• zavezuje podpisnice k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na dvig za največ 1,5 stopinje in
• načrtuje omejitev človeških izpustov toplogrednih plinov med letoma 2050 in 2100 na toliko, da jih bodo drevesa, zemlja in oceani še sposobni sprejeti. Države morajo svoje prispevke k zmanjšanju emisij opredeliti v posebnem dokumentu in pripraviti instrumente, ki jih bodo izvajale za dosego tega cilja.
   

Ogljični odtis

Ogljični odtis se uporablja za ponazoritev količine izpustov šestih toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo posameznik, organizacija, dogodek, proizvod ali storitev. Najpomembnejši toplogredni plin, ki ga ustvarjajo praktično vse človeške dejavnosti, je CO2. Ogljični odtis izražamo v tonah CO2 (pri neposrednih izpustih CO2) oziroma v tonah CO2 ekvivalenta (upoštevamo izpuste vseh šestih toplogrednih plinov). 

Izračun ogljičnega odtisa ima praktično vrednost za podjetja, občine, države in posameznike, ker predstavlja objektiven izračun vplivov na okolje in kakšno stopnjo okoljske učinkovitosti na področju toplogrednih plinov smo dosegli. Omogoča načrtovanje ukrepov za zmanjševanje izpustov, izbiro okolju bolj prijaznih proizvodov/storitev,... 

O tem, kaj lahko storimo, smo se člani ŠK veliko pogovarjali. Ponovno smo pogledali primere dobrih praks po svetu (sežigalnice, daljinsko ogrevanje na biomaso, sončne in vetrne elektrarne) in tudi pri nas v občini (toplotne črpalke, sončne elektrarne). Ugotovili smo, da je priložnost za daljinsko ogrevanje na biomaso zamujena, povsem realna in izvedljiva pa je kombinacija toplotna črpalka/sončna energija. Čim več gospodinjstev v naši občini bi se za to možnost odločilo, tem bolj bi kot skupnost prispevali k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Za tovrstne investicije so na voljo državne spodbude, spodbude ponudnikov električne energije in morda bodo tudi spodbude naše občine. 

Ni pa se nam uspelo veliko pogovarjati o tem, kako vplivati na zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v prometu, ki so se v Sloveniji do leta 2014 povečali za 166 % glede na leto 1986. Tudi v EU so izpusti po znižanju v obdobju 2008-2013 znova narasli; v obdobju 1990-2014 so narasli za 13 % (v Sloveniji pa v tem času za slabih 97%). Glavni vir toplogrednih plinov je večinoma cestni promet, ki prispeva kar 99 % vseh izpustov toplogrednih plinov. Delež, ki ga imajo izpusti iz prometa v skupnih izpustih toplogrednih plinov (32,5 % leta 2014, leta 2002 še 21%), in ne dovolj učinkoviti ukrepi za njihovo zmanjšanje otežujejo prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti. Uporaba električnih avtomobilov je trenutno videti najboljša rešitev, a v Sloveniji bi potrebovali še eno nuklearko, če bi se večina voznikov odločila za nakup električnega avtomobila. 

Na zadnjem srečanju smo se člani še dogovorili, da bomo pripravili informacijsko zloženko za naše občane, v kateri bomo predstavili spoznanje, da podnebne spremembe niso mit, da jih povzročamo tudi ljudje, da je prav, da se tega zavedamo, saj je to prvi korak k bolj odgovornemu ravnanju. 

Olga Drofenik, članica ŠK