V Domu krajanov v Dragomerju od jeseni 2021 ponovno izvajamo lutkovno literarne delavnice s predšolskimi otroki, to jesen pa se nam je priključilo celo nekaj šolskih otrok. Otroci na delavnicah poslušajo pravljice slovenskih avtorjev in si sami izberejo katerega pravljičnega junaka bodo upodobili. Pri izdelavi lutk po navadi uporabimo odpadne in druge likovne materiale. Otroci tako razvijajo pozornost in koncentracijo, fino motoriko, kreativnost, domišljijo ter se svobodno izražajo. Otroci imajo po izdelovanju dovolj časa, da se z lutko tudi zaigrajo – tako postane lutka medij, ki pripomore k razvoju občutka lastne vrednosti ter spodbuja razvoj pozitivne samopodobe. V interakciji z ostalimi udeleženci delavnice otroci uprizorijo krajšo predstavo in se pri tem urijo v komunikacijskih spretnostih in izražanju.
V mesecu novembru so otroci poslušali pravljico z naslovom Se me kaj bojite? avtorice Svetlane Makarovič. Izdelali so prstne lutke in uprizorili predstave – med seboj so se dogovorili o poteku predstav, nekateri so se tudi glasbeno izrazili in zapeli pesmi.
Za DVIG mentorica Lea Šifrer

Tuji jeziki
Učenje angleščine in ruščine (slednje v sodelovanju s Cankarjeva knjižnico na Vrhniki) poteka v treh študijskih skupinah že drugi mesec. Študentje ruščine so na začetku študija (raven A1) študentje angleščine v obeh študijskih skupinah pa znajo že veliko povedati in napisati o vseh mogočih temah iz vsakdanjega življenja, o Sloveniji in tujih deželah, o športu, naravi, zdravju, različnih hobijih, spoznavajo zanimive življenjske zgodbe uspešnih kulturnikov, podjetnikov pri nas in v tujini. Ni področja, o katerem ne bi znali povedati vsaj nekaj besed. S prebiranjem besedil v angleščini nimajo večjih težav, včasih potrebujejo malo več časa, še kar nekaj dela pa nas vse skupaj čaka pri slušnem razumevanju. Praviloma moramo besedila poslušati večkrat, da jih v celoti razumemo.
Če bi znanje ocenjevali po EU kriteriju znanja tujih jezikov, ki obsega šest jezikovnih ravni (A1, A2, B1, B2, C1 in C2 ), bi se »najstarejši« študentje razvrstili na ravni od B1 do B2, »mlajši« pa na ravni A2-B1.
Znanje po A2 (vmesna raven) pomeni, da znajo študentje predstaviti
• svojo življenjsko zgodbo, svoje želje
• napišejo kratka obvestila in osebna pisma
• poznajo strukture osnovnih preteklih, sedanjih in prihodnjih časov ter uporabljajo najpogostejše nepravilne glagole
ali na kratko: znajdejo se v vsakodnevnih situacijah na osnovni ravni.
Znanje po B1 (sporazumevalni prag) pomeni, da
• se študentje sporazumevajo v večini situacij, kjer sogovornik govori razločno in uporablja standardni jezik
• tekoče govorijo o znanih vsakodnevnih stvareh
• so se sposobni tudi nepripravljeni vključiti v pogovor o splošnih temah
ali na kratko: prestopili so sporazumevalni prag in dosegli jezikovno avtonomijo.
Znanje po B2 ( višja raven) pomeni
• da je znanje jezika zelo dobro, študentje so se sposobni tekoče in spontano izražati
• študentje se suvereno vključijo v razprave o številnih temah in argumentirano zagovarjate svoje stališče
• razumejo zahtevnejša besedila, sporazumevajo se dovolj tekoče in spontano
Olga Drofenik, DVIG

ŠK Pogovori z Darjo Rojec
Cepite se in družite se s prijatelji, sošolci, ki jim zaupate, da spoštujejo navodila NIJZ.
Po skoraj letu dni je bilo novembra prvo srečanje v živo. Darja nam je predstavila dogajanja v rožnatem mesecu oktobru (mesec raka na dojki) in novembru (mesec raka mod in prostate). Spoznali smo najnovejše podatke o naraščanju števila ljudi, ki zbolijo za rakom. Ponovno nas je opozorila, kako pomembno je, da se skrbno samo pregledujemo (ne samo ženske, tudi moški) in ob vsaki spremembi obiščemo zdravnika. Članice, ki prebolevajo ali so prebolela raka, so dobile od Darje kar nekaj odgovorov na svoja vprašanja, vsi prisotni pa tudi nekaj priporočil, kako z naravnimi sredstvi lajšati zdravstvene probleme. Seveda tudi na tem srečanju nismo mogli mimo Covida in stisk, ki jih prinašajo v naša življenja ukrepi za zajezitev širjenja bolezni. Darja nam je priporočila, da se cepimo in da se izogibano množičnih prireditev, kjer ni mogoče upoštevati navodil NIJZ. A nam je tudi toplo priporočila, da se ne zapiramo med štiri stene, ampak nadaljujemo z druženjem s prijatelji, sodelavci, s sošolci v študijskih skupinah, ki jim zaupamo, da spoštujejo navodila NIJZ (maske, umivanje rok, zračenje prostorov, varnostna razdalja). Ohranjanje socialnih stikov in druženje prispevajo k ohranjanju zdravja, intelektualnih sposobnosti, k dobremu počutju in kakovosti življenja v lokalnem okolju.

Olga Drofenik, Darja Rojec, DVIG