Kar 36 članov se nas je na velikonočni ponedeljek odpravilo na Golake v Trnovskem gozdu, ki jih sestavljajo trije vrhovi: Mali, Srednji in Veliki Golak. Zanimivo je, da je Mali Golak 15 metrov višji od Velikega. V preteklosti so vrhove teh pobočij krčili zaradi planinske paše in so Mali in Veliki Golak poimenovali po velikosti pašnikov.

Z avtobusom smo se odpeljali skozi Logatec in Kalce v Hrušico, kjer smo se v gostilni Stara pošta ustavili na kavici. Potem smo se odpeljali do Predmeje, kjer smo si oprtali nahrbtnike in nadaljevali peš po široki kolovozni poti ter gozdni stezi do Iztokove koče (1280 m). Da se ne bi ohladili, smo kar hitro zavili desno v bukov gozd. Po strmi, kamniti in zasneženi poti smo prišli na greben in potem skozi ruševje na vrh Malega Golaka (1495 m), kjer smo uživali razgled od Alp do morja. A mrzel veter nas je hitro spravil z vrha. Nadeli smo si dereze, ki so nam lepo pomagale pri spustu, saj je bila pot na nekaterih delih nevarna za zdrs. Pred kočo smo si vzeli čas za malico in uživanje na soncu. Po daljšem postanku smo se po zasneženi gozdni poti spustili do Male Lazne (1100 m), velike jase z gozdarsko kočo ob robu gozda. Pred kočo smo se še odžejali ter si ogledali oskrbnikovo zbirko starin in ročno izdelanih lesenih izdelkov. 

V ponedeljek, 27. aprila, pa smo se odpeljali proti Kranju in mimo Golnika do parkirišča pred vasjo Gozd (850 m), od koder smo se napotili po zelo strmi poti. V spodnjem delu smo šli skozi gozd, potem čez razgledni greben in nato ponovno v gozd. Po skoraj dveh urah hoje smo prišli do koče na Kriški gori (1471 m), ki se je tisti dan skrivala v megli. Kriška gora je sicer razgleden in razsežen, pet kilometrov dolg greben v Kamniško-Savinjskih Alpah. Ime je dobila po vasi Križe, ki leži ob njenem vznožju. Posedli smo v prijetno topli koči ter se okrepčali s toplim čajem in malico iz nahrbtnika. Veter je medtem razpihal meglo in za kratek čas se je pokazalo sonce. Imeli smo razgled na okoliško hribovje in pašnik, kjer so se pasle ovce. V bližini je tudi priljubljeno vzletišče za jadralne padalce. Tolsti vrh (1715 m), kamor smo bili namenjeni, je bil prav tako zavit v meglo, zato se je vodnik Aleš odločil za vrnitev v dolino. Sestopili smo po strmi in spolzki poti. Za oprijem so nam v zgornjem delu poti služile napeljane jeklenice. Ob poti stojijo table s slikami in napisi ter klopce, ki vabijo k počitku. Klopce so poimenovane po štirih posameznikih, še posebno zaslužnih članih PD Križe. Srečali smo planinca s polenom na rami, ki ga je vzel iz skladovnice, namenjene za kurjavo v koči. Po uri hoje smo prišli v vas Gozd (891 m) in se mimo spomenika NOB, cerkve sv. Miklavža ter planinskega zavetišča po cesti spustili do svojih avtomobilov.

V prijetni družbi planinskih prijateljev in pod odličnim vodstvom vodnika Aleša smo preživeli dva lepa praznična dneva.

J. Trček