V avtobusu nas je kot vedno lepo pozdravil Matej, nam zaželel lep dan in zanimiva doživetja ter na kratko predstavil program izleta. Pozdravil je tudi dve članici DU Dragomer, ki sta se nam prvič pridružili. Nato nam je Kati povedala kratko zgodovino o teh prelepih, a malo odročnih krajih, kamor se bolj redko podamo. Poudarila je njihovo govorico, ki je res prav posebna in mnogim nerazumljiva. Čeprav Ljutomer ni prav blizu, je pot proti Štajerski med slikovito Katjino razlago in dobro razpoloženimi udeleženci izleta minila kar hitro. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, bilo je suho in počasi se je tudi jasnilo. Klepet, smeh in vmes že kakšna pesem, pa smo se znašli že na Tepanjah, kjer je bil kratek postanek za malico ali kavico. Nato smo se podali naprej proti Mariboru in Prlekiji ter Slovenskim Goricam.

Ob prihodu v Ljutomer nas je ob muzeju Ljutomerski kasač že čakala simpatična vodička Monika. Muzej je zelo lepo urejen in obiskovalcu nazorno prikaže zgodovino kasaškega športa. Prvo konjsko dirko so priredili že leta 1874. Kasaške dirke še vedno potekajo vsako leto in ogleda si jih veliko ljubiteljev tega športa od blizu in daleč. Takrat je v teh krajih pravi praznik. Ogledali smo si še hleve in hipodrom, na katerem smo na kratko videli, kako poteka trening kasača. Pot nas je nato vodila proti Lončarstvu Žuman, ki obstaja že od leta 1874. S to obrtjo se ukvarja že 5 generacij te družine. Vse izdelke izdelujejo ročno na lončarskem vretenu. Nato smo si ogledali še njihov majhen, a prav slikovit muzej ter nakupili nekaj lončevine za spomin ali uporabo. Sledil je ogled zelo lepo urejenega mestnega jedra Ljutomera, po katerem nas je popeljal simpatični vodič Srečko. Ogledali smo si lepo urejene trge ter cerkev sv. Janeza Krstnika, katere zgodovina je res pisana, saj je bila večkrat uničena in nato ponovno obnovljena. Miklošičev trg je zelo lep, celo v evropskem merilu. Že vseskozi ga obkrožajo lepe meščanske hiše, v katerih so danes vse pomembne mestne ustanove. 

Po vseh ogledih nas je lakota pripeljala do prijetne kmetije in vinarstva Jureš, kjer so nam postregli zelo okusno domačo hrano in nas posladkali z njihovo specialiteto, sirovo gibanico. Tudi sladkemu vincu se ni dalo odreči. Zapeli smo tudi nekaj lepih slovenskih narodnih pesmi. Po prijetnem druženju in prekrasnih razgledih po goricah in vinskih terasah smo se morali posloviti ter se odpraviti proti domu. Veseli, da smo zopet preživeli lep in zanimiv dan, smo se poslovili. Kmalu pa nasvidenje na našem martinovanju!

 Besedilo: Marjeta Filipič

 Fotografija: Zlatko Verbič