Pomladno vreme kliče v naravo in topli sončni dnevi so zares primerni za obiske bližnje in daljne okolice naše lepe domovine.

Tokrat smo se člani Društva upokojencev Dragomer – Lukovica  odpravili na Gorenjsko, natančneje v Radovljico. Vlak pripelje tako rekoč v mesto in tudi tisti, ki težko hodijo ali pa hoje ne marajo preveč,  si lahko staro mestno jedro ogledajo brez večjih naporov.  S postaje smo se sprehodili do Lectarjeve hiše, v kateri je poleg gostilne tudi muzej. Prikazuje delo v lectarski dejavnosti, ki se je pričela na tem mestu že davnega leta 1766, dobrih petdeset let kasneje pa je bila poleg delavnice še gostilna. Tudi danes deluje  lectarija in ogledali smo si postopek izdelave in izdelke v različnih velikostih in z različno okrasitvijo.

Ogled starega dela mesta smo si ogledali pod vodstvom lokalnega vodiča. Mesto se je začelo razvijati v 13. stoletju, trg pa je ohranil tloris iz 14. in 15. stoletja. Zanimiva so majhna okenca v vogalih nekaterih hiš, iz katerih so predvsem ženske opazovale dogajanje na trgu in ljudi, ki so se sprehajali  po njem. Ustavili smo se tudi na razglednih točkah, kjer na eni strani opazuješ Karavanke in Kamniške Alpe, na drugi pa Julijske Alpe z našim očakom Triglavom in spodaj sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke, ki naprej proti osrednji Sloveniji tečeta kot Sava. Prijetno utrujeni smo si privoščili toplo malico in potem obiskali še lokalno čokoladnico, da se bodo lahko posladkali naši najbližji, ki so ostali doma.

Se vidimo naslednjič, lepo bo, kot je bilo v Radovljici.

Dragica Krašovec