Spoštovane soobčanke in soobčani, verjamem, da ste po prijetno preživetih praznikih že vsi trdno v resničnem vsakdanu. Ne morem mimo tega, da ne bi omenil pred nekaj dnevi končane dirke Dakar 2019, ki se je letos dogajala v južnoameriški državi Peru. Dakar je obdržal le ime, v resnici pa je duh epske dirke ostal v Afriki, kjer sem bil tudi sam 12 let del tekmovalne karavane in so po opravljeni dirkaški preizkušnji fantje postajali možje, kot je nekoč zapisal novinar, ki je dirko spremljal na celotni trasi. Moje spomine na omenjene dogodivščine vsako leto v tem obdobju obudijo posamezni novinarji, ki me med drugim tudi vprašajo o izkušnjah v Afriki v primerjavi z južnoameriškimi.
Spoznanje, ki sem ga doživel v Afriki in je name naredilo velik vtis, je , da sem na brezpotjih nepredstavljivih razsežnosti srečal presenetljivo veliko zadovoljnih ljudi, ki so bili v vsakem trenutku pripravljeni pomagati. Običajno vrednost njihovega celotnega premoženja ni presegla vrednosti goriva v naših dirkalnih vozilih. Za povprečnega Evropejca je tako vedenje nekaj nevsakdanjega, zato sem se v nekaj pogovorih z njimi dotaknil tudi te teme. Odgovor je bil vsakič zelo kratek, saj mi je bilo vsakič povedano, da se pač veselijo tega, kar imajo in česar so deležni, in ne objokujejo tistega, česar nimajo in bi radi imeli ali dosegli. Ravno tako pa si postavljajo cilje za boljše življenje v prihodnosti, vendar so ti postavljeni razumsko in na temelju izkušenj vrste generacij. Zelo preprosto in enostavno. Verjetno bi nekaj podobnega lahko slišali tudi v svoji bližini med preprostimi in kmečko razmišljujočimi ljudmi, vendar takrat mogoče še nisem bil zrel za tako spoznanje.
Občasno, ko srečam ljudi, ki ne dvignejo pogleda, so nezadovoljni in jezni na ves svet, se vprašam, če si mogoče kronično ne postavljajo previsokih ciljev, ki jih ne zmorejo dosegati in ne najdejo vzroka za zadovoljstvo kljub izobilju dobrin, s katerimi so obkroženi. Spoštovani, predlagam, da se vsi skupaj potrudimo in si v prihodnje zastavljamo take cilje, ki nas bodo vodili v še boljšo prihodnost in bodo istočasno dosegljivi. Le tako bomo skupaj ustvarili pogoje za večjo stopnjo zadovoljstva v naši prijazni skupnosti.
Naj vas prijazno spomnim, da bodo vrata moje pisarne za vas še naprej odprta, posebej pa bom vesel dobronamernosti v vsakem pomenu te besede.
Želim vam vse dobro.
Miran Stanovnik, župan
