Zgodba z razreševanjem spora v javno-zasebnem partnerstvu, ki teče pred Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije, se je januarja nadaljevala na občinskem svetu. Ta je na izredni seji na mize dobil informacijo o poteku arbitražnega postopka pri izvajanju javno-zasebnega partnerstva v Športnem parku Dragomer. Kot so pojasnili pripravljavci gradiva, je družba Technocommerce, ker sporov ni bilo možno rešiti sporazumno, tožbo vložila konec maja. V tožbi, po kateri je bila sprva vrednost spora ocenjena na 1.686.309,27 evra, pozneje pa precej zmanjšana, je Technocommerce občini očital neuravnoteženost Pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, ker višina plačil in cena storitev ne zagotavljata ustreznega obsega in kakovosti storitev ter vzdrževanja objektov in naprav koncesije, potem je vloževal izgubo iz poslovanja in nenastali dobiček za leto 2012 v višini 320.629 evrov, vztrajal, da je za občino gradil javno infrastrukturo, in iz tega naslova vloževal 83.157,27 evra. Vloževal pa je še neplačilo za investicije v skupno lastnino, neplačilo stroškov za pripravo parcele za začetek gradnje, neplačilo stroškov geodetske izmere, neplačilo stroškov postavitve žične ograje in povrnitev stroškov arbitraže. Občina je tožbi v celoti nasprotovala, poleg tega pa je vloževala izstavitev računov, skladno z aktualno cenitvijo iz leta 2013, izročitev ključev prostorov, ki bi morali biti občinski, sklenitev pogodbe o upravljanju, vpogled v finančno dokumentacijo, povezano z izvedbo projekta JZP, in povrnitev stroškov arbitraže. 

Stalna arbitraža o sporu še ni razsodila, je pa iskala možnost poravnave med javnim in zasebnim partnerjem. Tako je na ustni obravnavi senat Stalne arbitraže predlagal dogovor o poravnavi, ki bi bil veljaven, če bi ga potrdil občinski svet.

Preveč neznank

Če bi svet potrdil dogovor, bi bila občina dolžna odkupiti nepremičnino, namenjeno izvajanju športnih aktivnosti v Športnem parku Dragomer. "Višina nadomestila bi bila enaka aritmetični sredini tržne vrednosti, ki bi jo določila dva pooblaščenca ocenjevalca vrednosti nepremičnin." Imenoval bi ju arbitražni senat, cenitev pa bi bila obvezujoča za občino. To je pomenilo, da se je svet odločal o dogovoru o poravnavi, ne da bi poznal tržno vrednost nepremičnine, zaradi česar z dogovorom ni bilo mogoče soglašati, kar je v gradivu za svetnike poudarila že občinska uprava, nato pa so s tem mnenjem na seji soglašali še svetniki. 

Ti so v razpravi poudarili, da odločajo o najverjetneje zelo velikih vsotah, ki niso predvidene v proračunu, poleg tega pa je dogovor vseboval preveč neznank. Večinoma so se strinjali, da tega dogovora ni dobro podpreti, nasprotna odločitev bi za občino pomenila pokop, reševanje nasedle investicije pa po besedah zbranih ne bi pomenilo namenske porabe občinskih sredstev. Predvsem zato, ker je občinska uprava svetnikom zagotovila, da ni bila storjena nobena napaka in da ni razloga za strah, da bi sodišče občini naložilo plačilo stroškov. 

Ker občinski svet ni potrdil dogovora, bo arbitražni senat izdal končno arbitražno odločbo, in sicer bo odločil o vseh zahtevkih tako tožeče kot tožene stranke. Kakšen bo izid spora, pa bomo poročali, ko bo znana odločitev.

V. E.