Sto let delovanja našega društva (1921–2021) je nekaj, kar nam vsem da veliko misliti. Zagotovo ni bilo nekaj samoumevnega, da je leta 1921 v našem kraju nastala gasilska četa. Ni šlo samo za prestiž in to ni bilo nekaj vsakdanjega. Skupina mož, ki je stopila skupaj in ustanovila gasilsko društvo Log, je izhajala iz potreb. Že sama vas je razpotegnjena ob cesti, ki iz Ljubljane pelje vse do Trsta, in če je prišlo do požara, je vsakdo potreboval pomoč. Brizgalne, ki so jih vlekli konji, so nedvomno bolje opravile svoje delo kot vedra, polna vode, ki so si jih podajali obupani vaščani čisto na drugem koncu vasi ali pa že v sosednji vasi. Ampak na začetku ložanski gasilci niti brizgalne še niso imeli, imeli pa so nekaj, kar je osnova in temelj vsega – pogum, srčnost in vizijo.
Eden najmlajših povojnih županov v novi državi južnih Slovanov, Ivan Remškar, pa Stanislav Vrhovec, ki je prišel na Log za nadučitelja, pa vendar kot Horjulec ni bil popoln tujec, in vsi ostali so zastavili svoje ime, čas in voljo, da se je začelo nekaj, kar je razlog za praznovanje in razmislek. Leto pozneje je bilo PGD Log sprejeto v ljubljansko gasilsko župo in se tako povezalo s sosednjimi društvi v skrbi za bližnjega v stiski. Ko je zagorelo na Plešivici, ko je zagorelo v Dragomerju, ko je planil rdeči petelin v Bevkah, so bili Ložani zraven, pripravljeni za pomoč. In nič drugače ni danes; včasih je bílo plat zvona, danes sredi noči zacvilijo pozivniki s kratkim sporočilom: »Pojdi, gasilec, pohiti, prostovoljec, nekdo te potrebuje!« In čeprav te pekli zavest, da boš po neprespani noči morda le stežka zdržal še v službi, te vendar ženeta čast in dolžnost, da pomagaš. V vseh teh stotih letih ta zavest ni nikoli potihnila, mogoče je bila na trenutke le manj vidna, manj občutena, mogoče je bilo kdaj manj prostovoljcev, ki so se bili pripravljeni izobraževati, se uriti na zahtevnih vajah, da bi bili, ko bo šlo zares, kos ognjeni stihiji, kos naraslim vodam, kos težkim posledicam žleda.
V naših krajih gasilec postaja nekdo, od kogar vsakdo pričakuje, da mu bo rešil vse probleme. Pravzaprav mu jih očitno mora rešiti. Gasilstvo je za nas prostovoljce zahtevno poslanstvo, ki zahteva trezno in premišljeno glavo ter strokoven pristop. Upoštevati je treba tako subjektivne kot objektivne nevarnosti, da se izognemo nepotrebnim nezgodam in poškodbam.
Ob praznovanju našega gasilskega praznika – 100-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Log – se želimo zahvaliti Občini Log - Dragomer in njenim predstavnikom za zgledno sodelovanje in posluh za gasilsko poslanstvo, Gasilski zvezi Vrhnika, vsem društvom v zvezi, prijateljskim gasilskim društvom, pobratenemu gasilskemu društvu Vrh Svetih Treh Kraljev za dolgoletno uspešno sodelovanje in seveda vsem krajankam in krajanom Loga, ki nas po svojih najboljših močeh podpirate v našem gasilskem poslanstvu.
Velika pohvala pa gre tudi vsem našim sedanjim operativkam in operativcem, veteranom in veterankam, mladini in pionirjem, ki sodelujejo na intervencijah, vajah, izobraževanjih ter pri vzdrževanju gasilskega doma in okolice. Nešteto ur gasilskega dela ne bo nikoli dovolj poplačanih, zato na tem mestu velja samo beseda HVALA!
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi uredniškemu odboru, ki je izčrpno zbral gradivo za Kroniko PGD Log, da je ta danes lahko pred nami, in tudi vsem, ki ste kakor koli prispevali gradivo v pisni, ustni ali vidni obliki.
Za konec pa še citat častnega predsednika PGD Log, pokojnega tovariša Ivana Turka: »Marsikomu bo težko razumeti, kaj je vodilo generacije gasilcev, da so leta in leta vztrajali v gasilskem društvu in s prostovoljnim delom ter odrekanjem ohranjali društvo z namenom pomagati sočloveku v nesreči. Vse, kar smo v društvu dosegli, je doseženo zaradi enotnosti, trdega dela in odrekanja med gasilci in krajani Loga.«
V službi ljudstva - na pomoč. 

Upravni odbor PGD Log