»Imamo defibrilator, pa mnogi ne vemo, kaj  bi z njim; lahko pa nam reši življenje.«

»Znanje o postopkih oživljanja bi morali večkrat obnoviti in se s tem osvoboditi  strahu.«

»Ko se znajdeš pred nezavestnim človekom, ki ne diha, te zgrabi panika. Ne veš, kaj bi storil, zato so delavnice o postopkih oživljanja zelo koristne.«

To je le nekaj misli udeležencev dveh delavnic z naslovom Temeljni postopki oživljanja pri odraslem in otroku ter uporaba defibrilatorja. Eno delavnico sta vodila gasilca-reševalca Tomaž Požar in Nejc Remškar, drugo pa medicinska sestra iz centra za krepitev zdravja. Potekali sta februarja v prostorih gasilskega društva in društva upokojencev; udeležencev je bilo 31.
Srčni zastoj še vedno predstavlja enega od najpogostejših vzrokov smrti v razviti Evropi. Več kot 80 odstotkov srčnih napadov se zgodi  na cesti, v domačem okolju in ne v bolnišnici. Prav zato je tako pomembno, da čim več laikov pozna temeljne postopke oživljanja in občani vemo, da imamo na gasilskem domu v Dragomerju 24 ur dostopen defibrilator.

Delavnica je bila namenjena starejšim občanom, ki so z vso pozornostjo sledili navodilom gasilcev-reševalcev in medicinske sestre. Učenci so bili pri učenju izredno motivirani in zavzeti. Spretno so preverjali dihanje in izvajali zunanjo masažo srca. Spoznali so, da defibrilator ni nič drugega kot zelo enostaven aparat, ki ima le dva gumba; enega za vklop, drugega za sprožitev elektrošoka. Takoj ko aparat vklopiš, te v slovenskem jeziku vodi od koraka do koraka. Defibrilator sam analizira srčni ritem in ugotovi primeren trenutek za sprožitev defibrilacije.

Ko se nam zgodi, da smo priča nezavestnemu človeku, je najpomembnejše, da ostanemo mirni. Ozremo se naokoli, pokličemo pomoč in poskrbimo za varnost. Pristopimo k nezavestnemu in ugotovimo, ali se odziva, ali diha in če odgovora ni, zaprosimo prisotne, da pokličejo 112. Mi medtem sprostimo dihalno pot in začnemo z masažo srca in predihavanjem v razmerju 30 masaž, dva vdiha. Tako nadaljujemo vse do prihoda ekipe prve pomoči. In če se nam to zgodi doma, takoj pošljemo nekoga po defibrilator v gasilski dom Dragomer.

Dragi sosedje, spoštovani občani! Zaupajmo vase, ko vidimo na tleh ležečega človeka. Pristopimo in mu pomagajmo. Mi pa bomo še naprej skrbeli, da boste imeli za to potrebno znanje in veščine. Vidimo se spet jeseni!

Erna Kos Grabnar