Logo MojaObčina.si

Log - Dragomer

JUTRI
22°C
14°C
TOR.
21°C
13°C
3628

Zemlja, voda, seme

14. maja je društvo DVIG organiziralo predavanje Antona Komata, ki je znan kot »okoljski ombudsman«. Predavanje je pritegnilo kar 26 občanov. Verjamem, da nas je vse prepričal, da so temelji varne prihodnosti naroda trije: zadostna površina rodovitne prsti, neoporečni viri žive vode in ohranjanje semen tradicionalnih sort kulturnih rastlin. Tem dragocenim darovom narave je posvetil knjigo z naslovom Zemlja, voda seme. V skoraj triurnem zahtevnem predavanju nam je vse tri tematike tudi podrobneje predstavil kot najpomembnejše dejavnike, ki omogočajo bivanje človeka na zemlji.

 

O rodovitni prsti

Petina zemljine površine tvori kopno, ki je potrebno, da prehranjuje okoli 7 milijard ljudi. V več stomilijonskem obdobju od karbona do danes je nastala plast prsti, ki pokriva kopno planeta. Površina zemlje brez humusa je »odprta zemlja« (kot rana), saj tam proces delovanja humusa ne poteka. Humus deluje kot živo tkivo, je regulator in deluje homeostatsko, torej omogoča, da se fiziološki procesi in biokemična zgradba površine zemlje ne spreminjajo kljub spremembam v okolici, kot npr. zadržuje pH, ima dezinfekcijski in dekontaminacijski učinek. V nekaj dnevih strupi iz aktivnega območja humusa izginejo. Industrijska pridelava osiromaši zemljo, ki ji služi le kot poligon za pridelavo osnovnih hranil. Pri tem izginja humus, ki je naravni stabilizator, saj razkraja mrtvo naravo in obnavlja in ustvarja nov humus.

Že od antičnih časov so vrtovi pomembni za človeka. Vrtnarjenje je lahko hobi ali pa nuja za preživetje v izjemnih pogojih. Običajno je vrt paša za oči in želodec, pravi Komat. Enim je pomembnejši lepotni in umetniški videz vrta, drugim pomeni najnujnejše za preživetje. Definicija vrta je poljubna, vendar je najpogostejši opis takšen: vrt je naraven prostor, ki je spremenjen zaradi ustvarjalne človekove dejavnosti, in vsebuje izbrane rastline, umeščene po nekem estetskem vzorcu. Plevele je označil kot gverilce sveta rastlin. Je pa zanimiva razlaga avtorja, da je plevel rastlina, ki se je pojavila v nepravem času v napačni kulturi. Plevel je v večini primerov enoletna rastlina in mora proizvesti zelo veliko semen za reprodukcijo rasti. Nekateri pleveli so že tako moteči, da je potrebna družbena aktivnost za njihovo odstranjevanje oz. obvladovanje.

 

O živi vodi

Živa voda je eden najpomembnejših elementov preživetja, saj je poleg zraka že nekajdnevno pomanjkanje vode lahko kritično. Komat opozarja na ogroženost vodne varnosti, ki je posledica zmanjševanja razpoložljivih vodnih virov dobre kakovosti, na slabšanje kakovosti vodnih virov zaradi onesnaženja na račun odplak ali posrednega onesnaženja zraka in zemlje zaradi kislega dežja, pesticidov in gnojil ter rušenja vodnih ekosistemov zaradi preureditve površinskih voda. Opozarja na rečni obvodni prostor, na posledice regulacije vodnih teles in uničevanje krajine in biotske pestrosti, zlasti na ti. agrooperacije in spreminjanje mokrišč oz. ostalih z vodo bogatih površin. Z melioracijo v kmetijske površine, kot pravi, barbarsko rušijo za življenje potreben vodni prostor. Ne samo, da se s tem spreminja naravni vodni habitat, s tem se poveča tudi poplavna ogroženost, saj narava nima več nobene naravne kapacitete zadrževati hiter pritok vode. Zakon o vodah jasno prepoveduje poseganje v vodna in obvodna zemljišča, razen v nekaterih posebej določenih primerih, kot so na primer gradnja v javno korist, izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površin in objektov za rabo varne plovbe ter varstvo pred onesnaževanjem in zaščito ljudi. Velik problem slovenskih voda je tudi kemijsko onesnaževanje zaradi direktnih industrijskih in točkovnih izpustov iz čistilnih naprav. Med glavnimi onesnaževalci rečnih voda navaja prehranjevalno industrijo, usnjarne, papirnice, železarne …

 

O semenih

Semena so pomembna za ohranitev načina življenja, kot ga poznamo danes, in nadaljevanje vseh aktivnosti, povezanih s pridelovanjem hrane. Omenil je slikovite misli znanih strokovnjakov, da je izginotje lokalnih semen in njihova nadomestitev s hibridnimi podobna, kot če bi odstranjevali zidake hiše, ki bi jih morali imeti za obnovo in vzdrževanje. S tem je opozoril na nesprejemljivo prakso velikih korporacij, ki plenijo lokalna semena, jih predelujejo v hibride, za katerih kaljenje potrebujemo njihova gnojila in jih ni mogoče razmnoževati. Tako ustvarjajo novodobne » sužnje/odvisnike« pridelovanja  poljskih pridelkov, saj imajo monopol nad semeni in s tem nad celotno dejavnostjo.

Zanimiv je tudi opis presenetljivih lastnosti semen, ki so pomembna za reprodukcijo. Ta imajo celo vrsto neverjetnih in nepojasnjenih lastnosti, kot je časovna ura, ki napoveduje čas kaljenja. Posedujejo senzorje svetlobe, ki narekujejo začetek kaljenja, tako je na primer ne samo lunina svetloba, temveč tudi sij zvezd lahko sprožilec kaljenja. Poleg tega je njihov način transporta od lokacije nastanka do oddaljenih mest posebej zanimiv.

Predavanje je bilo zelo zanimivo in tudi poučno, saj je predavatelj dober poznavalec te tematike. Bilo je povzetek njegove knjige, ki predstavlja zbir mnogih znanj, ki jih je avtor pridobil iz znanstvene in leposlovne literature in sega od naravoslovja do leposlovja. Predavanje je dopolnil s presunljivim razmišljanjem različnih znanstvenikov in umetnikov, ki so bili/so poznavalci te problematike in so se že daleč v preteklosti zavedali pomembnosti teh treh elementov planeta, potrebnih za življenje in razvoj človeštva. Predavanje smo izvedli v sklopu študijskega krožka (ŠK) Vodni viri.  Sredstva za sofinanciranje ŠK smo pridobili na razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o sofinanciranju programov in dejavnosti izobraževanja odraslih v letu 2019.

Nika Gams, Društvo DVIG

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi