Ob deseti obletnici bralnega krožka, ki deluje v sestavi Društva Dvig, je bilo v januarju 2023 organizirano srečanje s pesnikom, igralcem, pedagogom in velikim domoljubom Tonetom Kuntnerjem.
V lanskem letu je izšla knjiga njegovih pesmi z naslovom Grabe mojih sanj, v kateri nam pesnik predstavlja izbor pesmi njegovih prejšnjih izdanih zbirk pesmi (Lesnike, Vsakdanji kruh, Moja hiša, Moje bregače).
Tone Partljič je v svojem spremnem besedilu zapisal: »Ne morem skriti navdušenja nad izborom pesmi, ki jih je zdaj izbral za zbirko. Mnoge poznam že pol stoletja in nekatere tudi lahko recitiram na pamet. Tu je spet tisti pesnik goric, ki je na svoji koži čutil, kaj je prejšnji, na proletariatu bazirani sistem počel s kmeti in kmečko zemljo.«
Pesnik nam v svojih stihih izpoveduje veliko ljubezen do zemlje, njenih sadov, njeno veliko bogastvo in neizmerno lepoto. Pripoveduje nam o ljudeh, ki so z veliko voljo, predanostjo, garanjem in žilavostjo ves čas dokazovali, kaj je mogoče storiti na teh robovih in koliko modrosti in znanj premorejo. V pesmih opisuje sosede, znance, prijatelje, jim izkazuje veliko ljubezen in spoštovanje, prav tako svojim staršem in z veliko bolečino, razočaranjem in trpljenjem v duši spremlja propad domačij, vključno s svojo rojstno hišo vse do današnjih dni. Bregače samevajo, prerašča jih grmovje, trava in šavje. Le zemlja ostaja trda in neizprosna.
Ali kot je zapisal v spremnem besedilu Drago Jančar, ki se je nekoč V Kuntnerjevi družbi sprehajal po krajih Kuntnerjeve mladosti. »Med temi vedrimi in nekoliko otožnimi potepi sem se spraševal, kakšna skrivnost je v teh krajih, da se Tone Kuntner, ki je v njih preživel le najzgodnejša leta, zmeraj znova vrača kakor kakšna lastovka z daljnih potovanj skozi mesta in čez morja v svoje gnezdo. Ki ga več ni.«
Kuntner zase pravi, da mu pisanje pomeni olajšanje, osvobaja ga bremen, ki so mu legla na dušo ob doživljanju krivic iz preteklosti in spoznanj, kakšna usoda je doletela kraje in ljudi njegovega otroštva. Morda se skuša z izrečeno besedo, mislijo, spominom na tiste čase nekako oddolžiti ljudem, ki so jih krivice prizadele in opomniti današnje ljudi, da je ljubezen do zemlje, do domovine, do lepot naših pozabljenih krajev pomembna, da mora ostati trajno zapisana v naši zavesti in ravnanju. Poudaril je, da je taka občutja zaznal zlasti pri naših ljudeh, ki so zapustili domovino in žive na tujem. Na Slovenijo ohranjajo najlepše spomine, veliko spoštovanje, neizmerno ljubezen in ponos. Pesnik je svoje pesmi z vso profesionalnostjo ob izvrstni in povedni glasbeni spremljavi in slikovni ponazoritvi izvrstnega avtorja Lada Jakše predstavil sam. Kako drugače jih je spremljati tako, kot samo prebirati njegove vrstice v knjigi. Človeka se dotaknejo.
Zbirko je s svojimi ilustracijami obogatil Rudi Španzel, akademski slikar. Spremno besedilo so poleg že omenjenih avtorjev prispevali še Aleš Berger, Edvard Kovač in Aleksander Zorn.
Bil je to en lep večer, prežet s čustvi, nostalgijo na neke druge čase, ki pa so se jih mnogi od poslušalcev še živo spominjali in obujali spomine na nekatera grenka spoznanja pa tudi prijetne dogodke, lepoto tamkajšnjih krajev in odprtost in prijaznost in žilavost ljudi, ki so tam živeli.
In še ena Kuntnerjeva za pokušino:
Balada
Vsi so od hiše.
Ostala sva sama.
Ata in mama.
Ostala sva sama.
Bog, kaj bo z nama?
Bog, kaj bo z nama?
Za našo prihodnost gre, za prihodnost naših otrok in naših vnukov. Naj nam ne bo vseeno, kaj se z nami dogaja.
Dragica Krašovec
