Logo MojaObčina.si
JUTRI
18°C
7°C
NED.
23°C
7°C
Oceni objavo

Šopek poezije na Prešernov dan v Dragomeru v Toskani – 3. 2. 2016

Člani bralnega krožka v občini Log - Dragomer smo se odločili, da letošnje praznovanje kulturnega praznika, ki poteka ob 170. obletnici izida Prešernovih Poezij, počastimo s pesniškim večerom treh literarnih ustvarjalcev iz naše občine – Angelce Svete, Dragice Krašovec in žal prezgodaj umrlega Zdravka Pečana, ki so svoje pesmi zbrali in izdali v samostojnih zbirkah.
Slovenska beseda, ki je in še vedno živi v ljudskih pesmih – te so se z ustnim izročilom prenašale iz roda v rod vse do današnjih dni, je bila prvič zapisana v Brižinskih spomenikih. Veliko kasneje je zaživela v upornem puntarskem verzu "le vkup, le vkup uboga gmajna" sredi nemške pesmi, našla svoje mesto v protestantskih in kasneje katoliških pesmaricah ter v drugi polovici 18. stoletja dosegla svoj prvi vrh z Devovimi verzi v Pisanicah, s čimer je utirala pot prizadevanjem razsvetljencev iz Zoisovega kroga in jeziku srca, ki je zaživel v Linhartovem Matičku, kasneje pa Vodnikovih Pesmih za pokušino. Svojo umetniško popolnost in vsestranskost je dosegla s poezijami Franceta Prešerna, ki so nas kot enakopravne umestile med druge evropske narode – na pesniški zemljevid sveta. S Prešernom so se nam razprla nova duhovna prostranstva človeške misli, potrdilo ter utrdilo pa se je tudi prepričanje, da je mogoče v materinem jeziku spregovoriti o vsem, zares čisto vsem. In njegova Zdravljica, ki je zaradi cenzure lahko izšla šele po revoluciji leta 1848 in nas je ter nas še vedno združuje tudi v najtežjih preizkušnjah, je zagotovo najlepša himna, kar jih svet pozna. Slovenci smo narod pesnikov in pesem nas je ter nas še vedno spremlja na vsakem koraku. Spremlja nas v najlepših, a tudi najtežjih trenutkih našega življenja. Povezuje nas, nam odkriva skrivnosti in lepote sveta, ki nas obdaja. Z njo lahko omilimo bolečino ob izgubi ljubljene osebe, se kritično ozremo okoli sebe in se poveselimo ob rojstvu novega življenja. Pomaga nam premagovati razdalje med ljudmi in razširjati obzorja. Osmišlja nam svet in lastno življenje. Vse to smo odkrivali tudi v pesmih naštetih avtorjev, ki so nam približali svoja občutja, spletli nove vezi med nami in nam polepšali praznovanje Prešernovega dne.


Alenka Logar Pleško

Večer je bil nekaj posebnega, zakaj? »Ker smo ga naredili lepega ljudje…, ker imamo radi lepo slovensko besedo in ker ji znamo prisluhniti. A to je mogoče le, če se najdejo ljudje, ki znajo oboje povezati. Člani bralnega krožka to znamo, zmoremo in hočemo. Vsi skupaj pa prispevamo, kar lahko. Nocojšnji večer je bil nekaj posebnega, ker je prostor preplavila želja, da bi nam bilo lepo«. Bilo nam je, tudi zato,  ker smo izvedeli,  kaj navdihuje naše pesnike in kaj jim pomeni upesnitev navdiha. Zdravko je ustvarjal ob večerih na potovanjih, daleč od doma, s pesmijo je razdaljo premagal in se povezal s svojimi ljubljenimi. Angelca s pesmijo največkrat blaži bolečino. Dragica pa, včasih, ko je sama, potrebuje nekoga ali nekaj, kar jo posluša. List papirja prenese vse, nemo jo posluša in zato Dragica ne potrebuje energije za dialog: »Človek tisto, kar ga teži, preprosto preloži in mu je lažje«.

 

Člani bralnega krožka se zahvaljujemo Toscani za prostor, ki ga redno uporabljamo za srečanja.

Boža, Danica, Janez, Marinka, Meta, Milka, Olga, Tanja



Zdravko Pečan: Izgubljena   

Najina ljubezen se ni izgubila.

V mehkobo pomladnih dni se je skrila.

V jezera jutranjih meglic se je potopila.

V toploto božajočih žarkov se je zavila.

S šarmom cvetočih rož se je okrasila.

Se iz pesmi ptic oglasila.

V opojne dišave je log in gaj ovila.

Se po mlečni cesti po neskončnih poteh

zvezd je sprehodila.

Potem pa se v najina srca vrnila.  

 

Angelca Svete: Leteti želim

Ko sanjam, da lepo živim,

letim.

Letim kot ptica,

brez skrbi in bolečin.

Ko srečna sem, letim.

Ko se zbudim, sem okovana

od življenja bolečin.

 

 

Dragica Krašovec: Objem poletja

Odšel si na poletno noč in vzela te je tema.

Sama sem zdaj  in prazna je tvoja postelja.

Na njivi za hišo ni več pšenice,

ostanke zrnja še iščejo glasne ptice.

 

Še lune ni več to noč,

le krajec visoko na nebu.

Vse mirno in tiho, zrem v cestni obroč

in sanjam o morskem galebu.

 

Čutim vonj morskih trav,

tu, doma, sredi širnih planjav.

Slišim šum in valovanje morja,

čutim nežno bitje srca.

 

Poletje je, čas za veselje in radosti,

čas za druženje in tisoče drobnih sladkosti,

čas za igro srca,

čas za naju, za dva, ki sta osamljena.   

Oglejte si tudi