V okviru Aktivnega počitniškega tedna, ki je konec avgusta letos potekal na Osnovni šoli Log - Dragomer, so sodelovali tudi člani gledališke skupine Mah teater.
Predsednik skupine gospod Miran je poskrbel za organizacijo prireditve, člani skupine pa so poskrbeli za realizacijo in se po branju pravljice pomešali med otroke. Gospa Nevenka je po ilustracijah Gorazda Vahna doma izdelala risbe Cmokačev, ki so jih otroci po branju pravljice spremenili v papirnate lutke, ki oživijo.
Gledališčnike je predstavil njihov predsednik. Povedal je, da skupino sestavljajo ljudje različne starosti in poklicev, ki pa jih druži veselje do dela v gledališču, ljubezen do igranja in lepega slovenskega jezika, pa vztrajnost in dobra volja, ki zagotavljata uspešno delo.
Otroci, kakih dvajset jih je sodelovalo na prireditvi pa dobro vedo, da je potrebno v gledališču prisluhniti igralcem, izklopiti mobitele, zagotoviti mir in tišino in nastopajoče na koncu nagraditi z aplavzom.
Predsednik je dal sodelujočim potrebna navodila za ravnanje po predstavitvi pravljice in Damjana, Inka, Liza in Sašo so otrokom najprej prebrali pravljico o Cmokačih z barja, ki jo je po pripovedovanju svojega dedka že pred mnogimi leti zapisala učenka osnovne šole, sicer pa Dragomerčanka Irma Lavrenčič. Pravljico je v letošnjem letu v knjižni obliki izdalo društvo DVIG.
Otroci so napeto poslušali, potem pa izrezali cmokače iz papirja, nanje so prilepili držalce iz kartona in tako ustvarili senčne lutke. Da bi lutke oživele na platnu, so si v skupinah po šest sodelujočih izmislili še zgodbico, ki so jo malce kasneje predstavili vsem poslušalcem.
Kar zahtevna naloga, ki pa so ji bili mladi nadebudneži pod budnim nadzorstvom mentoric in članov Mah teatra, ki so se aktivno vključili v izvedbo, v celoti kos.
Okrepčilna malica s piškotki in sokom je gotovo pripomogla k razvoju domišljije, ki pri otrocih zares nima meja. Pripovedovali so pred platnom, na katerem so se sprehajale senčne lutke cmokačev, ki so jih izdelali otroci sami.
Medtem, ko so nekateri brodili po močvirju in se izgubili v gozdu, so se drugi z letalom odpravili na Maldive, a kaj, ko so se vkrcali na napačno letalo in pristali v Sahari. Spet tretje so na ladjah napadli galebi, ko so potovali v Indijo.
Za pridno delo in izvrstna pripovedna doživetja so si vsi prislužili pismeno priznanje, ki bo posameznikom v spremstvu staršev omogočilo brezplačen ogled lutkovne predstave Samozavestni zajček, ki jo gledališčniki pripravljajo še v letošnjem letu.
Po koncu predstavitve in podelitvi priznanj so izjavili:
Val ( 8,5 leta) »Bilo mi je zelo všeč. Povedali smo zanimivo zgodbo in naredil sem svojo senčno lutko.«
Maša ( 9 let) »Všeč mi je bilo, ker sem naredila svojo senčno lutko in ker sem lahko pripovedovala zgodbico o cmokačih.«
Lan (8,5 leta) »Zelo mi je bilo všeč, ker sem bil kralj in mi je bilo smešno, ker so me požrli.«
Jaka (8,5 leta) »Všeč mi je bilo delati s prijatelji in se družiti z njimi, saj je bilo zelo zabavno.«
Lara (6 let) »Izrezala sem cmokača in bilo mi je zelo všeč, tudi zaradi druženja s prijatelji.«
Všeč je bilo tudi meni. Ker so se otroci vživeli v zgodbico, sledili junakom tudi v svoji domišljiji in gledališčnikom na koncu namenili topel aplavz, kot se za pravo gledališče spodobi.
Verjamem, da to ni bilo prvo in ne zadnje srečanje, pač pa se bodo z veseljem družili tudi v prihodnje.

Dragica Krašovec