Zbornik je posvečen vsem novinarjem in fotografom ter vodjem slovenskih kulturnih ustanov. Na 130 straneh združuje 1554 člankov, vesti, uredniških nagovorov in intervjujev, od tega jih je 549 napisal Sodja sam.  Objavljeni so povzetki iz kar 78-tih medijev, od tega 15 iz devetih evropskih držav. Uvodne nagovore so poleg avtorja prispevali diplomat dr. Valentin Inzko, Herbert Seher, predsednik Slovenskega inštituta na Dunaju, Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Ljubljana Festivala, dr. Franc Križnar, muzikolog, Darja Korez Korenčan, novinarka.

Te članke je Sodja začel izrezovati in shranjevati z namenom, da bi se za zgodovino v pisni obliki ohranilo obdobje kulturnega sodelovanja Slovenije in srednje Evrope zadnjih dvainšestdesetih let. »Poskušam biti kronist kulturnih dogodkov ustvarjanja v slovenskem kulturnem prostoru,« nam je v pogovoru zaupal. Lovro Sodja je za svoje dolgoletno delo prejel kar nekaj priznanj in nagrad. Leta 2005 je že prejel visoko odlikovanje; Avstrijski častni križ za znanost in umetnost. V letu 2019 mu je avstrijska veleposlanica mag. Sigrid Berka predala odlikovanje Zlati častni znak za zasluge za Republiko Avstrijo, ki mu ga je podelil zvezni predsednik dr. Alexander Van der Bellen.

V pogovoru z novinarko Julko Vahen je med drugim povedal: »Ne bom skromen in bom povedal, da sem ponosen na prejem tako visokega avstrijskega priznanja, saj je to že drugo priznanje Republike Avstrije za moje delo. Res sodelujem z Avstrijo že od leta 1962, ko sem najprej kot statist, potem pa kot operni pevec in baletni plesalec stal na deskah Mestnega gledališča v Celovcu. Kar deset let smo na tem odru člani Ljubljanske opere in baleta posredovali slovenske kulturne dosežke avstrijski publiki in seveda tudi Koroškim Slovencem. Danes je tega sodelovanja žal premalo. Od leta 1979 do 2004 sem poučeval flavto na slovenski Glasbeni šoli na avstrijskem Koroškem in bil enajst let njen pedagoški vodja.«

Lovro Sodja je človek mnogih talentov, zanimanj in izkušenj. V svojem življenju je počel marsikaj: plesal balet, pel v opernem zboru, igral in poučeval flavto v Ljubljani in v Avstriji, bil je pa tudi „oče“ slovenskih glasbenih in baletnih tekmovanj, kar je napisal Darko Brlek v svojem nagovoru.

Poleg vsega tega pa je sistematično, z besedo in sliko, spremljal kulturno dogajanje doma in med Slovenci v zamejstvu od l. 1956.

Njegova pozitivna energija odpira marsikatera vrata, je napisano v enem od uvodnikov Zbornika. Res je, odprl je tudi naša, in ponosni smo, da je naš krajan in da smo ga lahko gostili. Čestitke za vse življenjske dosežke tudi v imenu kulturnega društva.

KUD Kosec