Dan je bil lep, sončen, družba prava, narava pozno pomladanska in vabeča. Česa več bi si človek lahko želel.
Članice in člani bralnega krožka smo sprejeli prijazno vabilo Kulturnega društva Studenci Maribor, da se udeležimo literarnega potovanja z letošnjim Prešernovim nagrajencem Tonetom Partljičem po Slovenskih goricah, po poteh njegovih literarnih junakov, in ob tem spoznamo še druga literarna imena, ki so pomembno oblikovala slovenski kulturni prostor.
V Mariboru smo si ogledali vilo s spominsko ploščo Stanka Majcna, spominsko ploščo in balkon Rudolfa Maistra na Maistrovi ulici, v Pesnici domačijo Partljiča in železniško postajo, nadaljevali pot do Šentilja in se z brodom popeljali preko Mure v sosednjo Avstrijo. Pot smo nadaljevali po čudoviti gričevnati pokrajini, mimo Petkovega mlina, Kapralovega gradu, Kuntnerjeve domačije. Žal vsi ti objekti, ki so pomembno zaznamovali našo preteklost in se zapisali v zgodovino, žalostno propadajo. Srečanje z župnikom Francem Časlom na Zgornji Velki v cerkvi Marije Snežne, na višini 405 metrov, je bilo prisrčno in domače. Razgled na okolico od tam je prelep, v kaplaniji je urejena Kolbičeva galerija – akademik Gabijel Kolbič je bil slikar, kipar in literat.
Vrhničani Sveto Trojico dobro poznamo iz Cankarjevih del. A obstaja tudi Sveta Trojica pri Lenartu v Slovenskih goricah in nekaj časa je tam živel tudi Cankar. Ogledali smo si zunanjost hiše, izvedeli, da ga je tja povabil Alojz Kraigher, ki je v letih med 1914 in 1917 tam služboval. Cankar je tam napisal Lepo Vido. V hiši se je rodil in živel tudi pesnik Ivo Brnčič.
Nekaj moram reči. Ne vem, ali ima kdo med bralci možnost, da kdaj čisto od blizu sreča koga od Prešernovih nagrajencev. Ponavadi o njih beremo, jih gledamo in poslušamo v medijih. Priložnosti, kot smo jo imeli člani bralnega krožka, je malo, a so zato toliko lepši in pomembnejši trenutki, ko jih lahko izkoristimo. Partljič nam je dal možnost, da pobliže spoznamo njegove kraje, pojasnil nam je, kaj je realnost in kaj fikcija v njegovih delih, poudaril je pomembnost umetnikove svobode. Mnogo izbranih besed pa je pobožalo naše duše. Morajo se te dotakniti.
O omenjenih krajih in ljudeh lahko berete v Partljičevih delih Starec za plotom, Pri Mariji Snežni zvoni, Grob pri Mariji Snežni, v delih Stanka Majcna, pesmih Daneta Zajca, Toneta Kuntnerja in Gabrijela Kolbiča ter Jančarjevem delu Smrt pri Mariji Snežni.
Dragica Krašovec
