Verjetno si veliko ljudi v zrelih in poznih letih zastavi to vprašanje. Zato smo se v KUD Kosec odločili organizirati predavanje, ki bo to problematiko nekoliko osvetlilo. Ni nam bilo treba daleč, saj se je na našo prošnjo takoj odzvala domačinka Vali Tretnjak, ki ima tudi s tega področja dolgoletne izkušnje in veliko znanja, saj je po poklicu specialna klinična psihologinja nevropsihologije. Na tem mestu bi se Vali za njeno pripravljenost, čas in skrbno pripravljeno predavanje tudi zahvalili.
20. februarja smo se v lepem številu zbrali v šoli, polni pričakovanj in željni znanosti. Predavanje je Vali začela splošno, nekaj je povedala o možganih in spominu. Med teorijo smo delali tudi različne vaje in na ta način ugotavljali, kako zares dober spomin imamo. Nato je nadaljevala in nam odgovorila na dve bistveni vprašanji, kaj je značilno za spomin v starosti in ali lahko preprečimo pešanje spomina. Kasneje nam je njene zapise, pripravljene posebej za ta namen, tudi posredovala. Zdaj nekaj od povedanega delimo tudi tu z vami.

Zanimivo je, da ima povprečen odrasli človek okrog 100 milijard možganskih celic, ki so prek sinaps povezane med seboj,  da lahko vzpostavljajo vse čudovite stvari, za katere so odgovorni naši možgani. Možgani so razdeljeni na levo in desno hemisfero (polovico). Čeprav sta skoraj enaki, opravljata različne naloge. Ko oblikujete stavke ali računate, večinoma uporabljate levo stran, prepoznavanje obrazov, občutek za prostor in glasbo pa sta najpogosteje naloga desne polovice možganov. Možgani tehtajo le okrog dva odstotka celotne telesne teže, a možganske celice porabijo kar dvakrat več energije kot ostale celice v telesu. Možganske celice so namreč nenehno aktivne, tudi ko spimo, in porabijo kar 25 odstotkov celotne človeške energije. 

V možganih ni točno določenega mesta, kjer se hranijo spomini. Več možganskih delov sodeluje pri ustvarjanju spomina. In kako nastane spomin? Spomin nastane v več stopnjah. Za vsako doživetje se v možganih ustvari spominska sled, ki jo imenujemo engram. Vse, kar zaznavamo z našimi čutili, se zadrži v spominu za kratek hip. Vidni dražljaj (nekaj, kar vidimo) deluje na našo živčno celico (nevron), ki pošlje živčni impulz naslednji celici. Med celicama se ustvari začasna povezava. Ta spominska sled pa hitro zbledi, zato se ne spominjamo vsega, kar smo kdaj videli. Kadar se dogodek ponavlja, živčni impulz ponovno potuje med nevroni in povezuje vedno več nevronov. Tako se spominske sledi povezujejo in utrjujejo. To pa pomeni, da je spominska sled močnejša in trajnejša – dogodek ali informacije si bolje in za dalj časa zapomnimo. Vse informacije se tako najprej zapišejo v senzorni spomin (to je zaznavni spomin – v njem se shrani za kratek trenutek vse, kar zaznamo). Nekaj teh spominov preide v kratkotrajni spomin. Kratkotrajni spomin nam omogoči, da smo pozorni na vse, kar se dogaja okoli nas. Večina tega se pozabi. Kar pa večkrat ponovimo ali če nek dogodek naredi močan vtis na nas, se ustvari močnejša spominska sled (engram), ki preide v dolgotrajni spomin. Tega se potem spominjamo dalj časa. Ločimo več vrst spominov, ki so umeščeni v različne predele možganov. Spomin je lahko kratkoročni ali dolgoročni, ki pa se potem deli še naprej. Za ohranjanje bistrine spomina je potrebno učinkovito procesiranje informacij, ki vključuje več procesov (pozornost, shranjevanje, sprejemanje, organizacija in obnavljanje informacij), ki so med seboj tesno povezani. Obdelavo informacij  je treba  prilagoditi lastnostim in sposobnostim posameznika.
Najbolj pa nas je zanimalo, kaj je značilno za spomin v starosti. Upad spomina je odvisen od različnih okoliščin in ne zajame vseh spominskih funkcij enako izrazito. Starostniki imajo dokazano težave s pozornostjo, zmanjšanjem reakcijske hitrosti in kapacitete kratkoročnega spomina. Prav tako imajo včasih težave s priklicem informacij, ki so jih shranili v dolgoročni spomin (shramba neomejenih zmogljivosti in neomejenega trajanja). Pogosto se ne morejo spomniti določenega podatka (imena, dogodka), a jim ga po daljšem premisleku uspe priklicati v spomin. Starostniki imajo slabši epizodični spomin (spomin na pretekle dogodke, ki so se človeku zgodili), bolje pa ohranjajo semantični spomin (spomin na podatke, ki niso vezani na prostor in čas) in povsem ohranjen ostane proceduralni spomin (znanje o tem, kako izvajati določene spretnosti, ročna dela, voziti kolo ipd.

Ali lahko preprečimo pešanje spomina? Upadanje spomina je povezano z našo biološko starostjo in tudi drugimi dejavniki, ki pospešujejo staranje naših možganskih celic. Med dejavnike tveganja spadajo tudi: okvare v delovanju možganov zaradi pomanjkanja kisika, obsevanje, strupi v okolju, vnos škodljivih snovi (alkohol, pomirjevala) itd. Sami si lahko učinkovito pomagamo z upoštevanjem nasvetov za zdravo življenje, ki vključujejo intelektualno, fizično in družbeno aktivnost, s predpisanim zdravilom pa lahko pomaga tudi zdravnik. Zelo pomembno je, da ostajamo stalno  miselno aktivni. Znanstvene raziskave potrjujejo, da ostajajo naši možgani dinamični do pozne starosti in zato je smiselno, da redno izvajamo vaje za spomin in pozornost ter s tem utrjujemo različne miselne poti in obnavljamo povezave med živčnimi celicami. 

Polni vtisov in zadovoljstva smo zapuščali predavanje in prosili go. Vali za nadaljevanje izobraževanja. Obljubila  je, da se lahko na jesen ponovno zberemo.

KUD Kosec