Leto 2020 je bilo v marsičem povsem drugačno leto, kronarazmere so pošteno zarezale v inštitutski vsakdan. A kljub tem nenaklonjenim razmeram smo nanizali vrsto znanstvenih dosežkov, pridobili smo nove evropske projekte, obogatili smo našo raziskovalno infrastrukturo, postali smo član vodilnega mednarodnega raziskovalnega centra za nevtronsko sipanje, in kar je še posebej pomembno, uspešno smo se vključili v globalni bolj proti epidemiji koronavirusa. V nadaljevanju tako izpostavljamo nekatere najpomembnejše dosežke preteklega leta.
Pridobili smo ERC raziskovalni in ERC Proof of Concept projekt

Za enega najpomembnejših dosežkov leta 2020 velja pridobitev dveh prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC):
ERC Advanced Grant projekt za uveljavljene raziskovalce je prejel prof. dr. Matej Praprotnik. Projekt z naslovom 'Multiscale modeling and simulation approaches for biomedical ultrasonic applications' ali na kratko MULTraSonicA bo usmerjen v raziskave interakcije ultrazvoka z mikromehurčki in podmikronskimi plinskimi vezikli v bioloških tekočinah. Cilj projekta je s pomočjo novih simulacijskih modelov zagotoviti razumevanje nadzora ultrazvočne kontrole dostave zdravil ali aktivacije celic na ciljana (obolela) mesta v tkivih in razumevanje fizike pri teh procesih z metodami simulacije. Več >> TUKAJ
ERC Proof of Concept (PoC) projekt je pridobil prof. dr. Roman Jerala, ki je sicer pred tem prejel tudi že raziskovalni ERC Advanced Grant projekt. Projekt z naslovom CCEdit je namenjen razvoju uporabe izboljšanega sistema CRISPR za izbijanje genov v genomu. ERC Proof of Concept (PoC) je project, ki ga Evropski raziskovalni svet podeljuje z namenom financiranja začetnih faz prenosa temeljnih znanstvenih odkritij v uporabo. S pomočjo ERC PoC projekta, ki ga lahko pridobijo le raziskovalci, ki že imajo ERC raziskovalni projekt, je prenos znanstvenih dognanj v elemente s tržno ali družbeno vrednostjo veliko lažji. Znanstveniki lahko namreč s sredstvi projekta financirajo razvoj, patentno zaščito, analizo trga, povezavo s potencialnimi partnerji in začetne stopnje komercializacije oz. prenosa temeljnih znanstvenih odkritij v širšo uporabo. Več >> TUKAJ
Z razvojem cepiva in hitrih testov smo se pridružili boju poti koronavirusu
Raziskovalna skupina pod vodstvom prof. dr. Romana Jerale, je predstavila rezultate razvoja in predkliničnega testiranja cepiva proti nevarni bolezni Covid-19. Cepivo so zasnovali na osnovi plazmidne DNK, ki vsebuje zapis za virusne proteine in v človeških celicah povzroči proizvodnjo virusnih proteinov, ki sprožijo tvorbo protiteles in zaščitnih celic T. Novost njihovega pristopa je v modifikaciji virusnih proteinov v nanodelce, ki spominjajo na viruse, s čemer so izboljšali odziv imunskega sistema. Največji pomen predstavljene raziskave je razvoj nove tehnologije, ki bo uporabna ne samo za ta virus, ampak tudi za cepiva za druge viruse v prihodnje, pravijo avtorji raziskave. Hkrati opozarjajo, da rezultati predkliničnih študij predstavljajo šele začetno stopnjo, in da je do uporabe cepiva pot še dolga, saj je potrebno izvesti obsežne in drage klinične raziskave na ljudeh.
Več >> TUKAJ
Raziskovalna skupina pod vodstvom izr. prof. dr. Mojce Benčina, pa je razvila hitri test za zaznavanje prisotnosti virusa SARS-CoV-2 v slini. S testom, imenovanim RT-LAMP, dobimo rezultate v 30 minutah pomnoževanja virusne RNA brez drage laboratorijske opreme. Za zdaj je to informativni test, ki pa ga želimo v kratkem validirati na še večjem številu vzorcev testirancev ter ga prekvalificirati v diagnostični test. Gre za hitri test na osnovi izotermne amplifikacije oziroma tehnologije LAMP (Loop-mediated Isothermal Amplification), ki je dovolj občutljiv, da zazna virus SARS-CoV-2 pri infektivnih osebah in ga uporabljajo že marsikje po svetu. Test smo na Kemijskem inštitutu prilagodili in izboljšali nekatere uporabljene reagente. Ker je test enostaven za uporabo in zahteva samo enostavno opremo, ga je mogoče izvajati na mestu obravnave. S pomočjo omenjenega testa lahko močno poenostavimo, predvsem pa pospešimo proces odkrivanja prenašalcev tega nevarnega virusa. Več >> TUKAJ
Postali smo nosilec slovenskega partnerstva z ILL  
Kemijski inštitut je sklenil sporazum o znanstvenem članstvu z Inštitutom Maxa von Laueja – Paula Langevina (ILL), vodilnim mednarodnim raziskovalnim centrom za nevtronsko sipanje. S tem je Kemijski inštitut postal slovenski partner in polnopravni znanstveni član v ILL. Za inštitut to pomeni tako prevzem znanstvenih in administrativnih obveznosti, ki jih prinaša članstvo, kot tudi koordinacijo slovenske znanstvene skupnosti na področju raziskav z nevtroni. Gre sicer za vseslovensko iniciativo, saj bo sodelovanje z ILL enakovredno odprto tudi za vse druge potencialne slovenske uporabnike.
Članstvo v ILL Sloveniji prinaša številne prednosti. Vpeljava raziskav z nevtronskim sipanjem slovenskim znanstvenikom odpira širok nabor najsodobnejših analitskih metod na področjih kemije in fizike materialov in nanomaterialov, strukturne biologije in jedrske fizike. Članstvo bo raziskovalcem zagotovilo tudi nove možnosti za vključevanje v mednarodne znanstvene tokove, hkrati se bodo odprle možnosti za izpopolnjevanje mlajših strokovnih kadrov. Ker raziskave z nevtroni omogočajo študij industrijskih materialov in farmacevtskih učinkovin, pa je pričakovati tudi interes slovenske industrije. Več >> TUKAJ

Priznanja in nagrade
Leto 2020 je našim raziskovalcem in raziskovalkam prineslo tudi mnoga priznanja in nagrade. V nadaljevanju izpostavljamo najodmevnejša:
Prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta je prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije v letu 2020. Anderluh se v mednarodnem merilu uvršča med vodilne raziskovalce proteinov, ki delujejo toksično tako, da v celičnih membranah tvorijo pore. Kot model uporablja proteine, ki imajo pomembno vlogo v imunskem sistemu pri obrambi pred neželenimi mikroorganizmi ali delujejo kot toksini patogenih mikroorganizmov in živali. Raziskuje zgradbo takšnih proteinov in mehanizme poškodb celičnih membran. Poznavanje obnašanja proteinov v lipidnih membranah in lastnosti por odpira številne možnosti uporabe v nanobiotehnologiji in biomedicini. Več >> TUKAJ
Startup ReCatalyst zmagovalec evropskega tekmovanja
Startup ReCatalyst, plod slovenskega raziskovalnega dela, je v svoji kategoriji vseevropskega tekmovanja EIT Jumpstarter osvojil prvo mesto in nagrado v vrednosti 10.000 evrov. Projekt, ki smo ga zagnali na Kemijskem inštitutu, je kasneje dodaten podjetniški zagon dobil še v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju. Več >> TUKAJ
Projekt Drugs4Badbugs med dobitniki Rektorjeve nagrade

Na Univerzi v Ljubljani so podelili Rektorjeve nagrade za naj inovacijo za leto 2020. V kategoriji 'raziskovalke in raziskovalci' je drugo mesto pripadlo projektu Drugs4Badbugs - protibakterijske učinkovine na osnovi monocikličnih fragmentov, pripetih na naftiridinsko ogrodje. Med člani in članicami podjetniške skupine, ki so prejeli nagrado, je tudi naš sodelavec, dr. Nikola Minovski, raziskovalec v Laboratoriju za kemijsko informatiko na Teoretičnem odseku. Več >> TUKAJ
Srebrna medalja za Kemijski inštitut
Na 18. mednarodni razstavi izumov (ARCA 2020, Zagreb) je raziskovalec dr. Uroš Novak z Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo prejel srebrno medaljo za inovacijo z naslovom: Active & biodegradable packaging material made from biopolymers and plant extract. Več >> TUKAJ
Srebrno priznanje GZS za inovacijo
Gospodarska zbornica Slovenije je podelila priznanja za najboljše inovacije leta 2020. Srebrno priznanje GZS je prejela inovacija ‘Ekološko načrtovanje proizvodov napredne steklene embalaže z uporabo bio-osnovanih surovin’ katere avtorji so: Natalija Virant, Tilen Sever (RC eNeM d.o.o.), Franc Rot, Sabina Žlindra (Steklarna Hrastnik), dr. Blaž Likozar, dr. Ivan Jerman (Kemijski inštitut). Več >> TUKAJ
Projektu NICKI na natečaju ‘Best of the Best’ pripadlo 3. mesto
AmCham Slovenija je v okviru programa ‘Best of the Best’ že sedmo leto zapored nagradil najboljše poslovne prakse v podjetjih. Kemijski inštitut se je s projektom NICKI v sklopu ‘Inovativnost’ uvrstil na 3. mesto. NICKI je notranja spodbuda raziskovalnim projektom Kemijskega inštituta, da lahko uspešno tržijo lastne odlične inovacije in se približajo potrebam industrije. Več >> TUKAJ

Preglove  nagradeMed nagradami in priznanji Kemijskega inštituta je najpomembnejša Preglova nagrada, ki jih podeljujemo za vrhunske znanstvene dosežke, ter za izjemna doktorska dela. Omenjena nagrada nosi ime Friderika Pregla, zdravnika in kemika slovenskega rodu, velikega znanstvenika, ki je bil za svoja prizadevanja leta 1923 nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo.
V letu 2020 sta prestižno Preglovo nagrado za vrhunske dosežke prejela prof. dr. Iztok Arčon, redni profesor za področje fizike in dekan fakultete za podiplomski študij na Univerzi v Novi Gorici in izr. prof. dr. Urban Bren, izredni profesor za področje fizikalne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo na Univerzi v Mariboru in prorektor za prenos znanja na tej univerzi. Več >> TUKAJ
Dobitniki prestižne Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo v letu 2020 pa so postali dr. Sara Drvarič Talian, dr. Matija Gatalo in dr. Tina Škorjanc. Več >> TUKAJ

vir: Kemijski inštitut Ljubljana, 6. januar 2021