Pot samo-uresničitve ni niti religija niti znanost kot taka, je umetnost življenja, ki se napaja iz neposrednega doživljanja. Druge oblike znanosti se ukvarjajo s stanjem kvantov in z orbitami Plejad, a znanost neposredne izkušnje (šamanstvo) neguje umetnost bivanja raje, kot tak ali drugačen miselni poizkus dognati in razložiti življenje.

Edini laboratorij je naše telo, njegov pripadajoč čuteče-zaznavno-zavedni mehanizem ter naša čudežna in čudovita vtkanost v čas in prostor. Dano nam je nekaj deset let in toliko in toliko kilogramov teže, da si pridemo na jasno in naredimo, kar hočemo. In vedno naredimo to, kar hočemo in imamo to, kar smo hoteli..., svobodni smo! Če se potem izkaže, da to ni to, kar smo hoteli, odgovorno poberimo sadeže zmot, brez sodbe prerastimo doživeto izkušnjo in se odprimo novitetam, ki jih preobraženi privabljamo. Ni druge poti do preobrazbe kot je uvid v stanje stvari.

Pot entropije, pot propada, pot okrivljanja in neodgovornosti, pot nezadovoljstva in samo-zatajitve... je vedno tu. Lahko se vržem v reko posledic in skomignem z rameni neodgovorna za to, kar sem, a resnična igra terja višje stave, pri kateri je življenje priložnost in valuta... in nikakor kulturna določenost, v katero sem brezmočno rojena. Moje telo ni stvar..., niti ni proces, ki danes velja za napredno zamisel..., temveč je okno priložnosti, ki se odpira v neskončno. Priložnost pomeni ne-uveljavljanje samega sebe..., je dopustitev novega..., je vstop v neznano. Priložnost je nekaj, čemur se odprem... nekaj, kar zasežem. Ne pritiska name, ne ponuja se mi... le tu je, če jo hočem zagrabiti.

Sledi:

Izbira ljubezni – Razjasnitev pojmov