Bilo je pred približno petimi leti, ko sem delala na enem zahtevnejših področij v socialnem varstvu: varstvu in zaščiti ogroženih otrok; povrh tega pa še na področju preprečevanja nasilja nad odraslimi. Entuziastčno sem se lotila teh dveh področij, a sem sama nosila ogromno težo odgovornosti, ki bi jo nadrejeni moral nujno razporediti! In ko se je pri dveh primerih zapletlo, sem kljub timskemu delu čutila ogromno stresa, zaradi katerega se lepega dne nisem mogla več vstati. Na bolniški sem bila pet tednov! Kolegice so bile razjarjene, da sem jih “zapustila” ravno v času, ko bi me najbolj potrebovale, saj sem v celoti bila nosilka vseh primerov preprečevanja nasilja, s katerimi smo se takrat srečevali na našem CSD-ju. Jaz pa sem s slabo vestjo ostala na bolniški in iskala tehnike in metode kako si pomagati. A vendarle s spoznanjem, da če želim pomagati drugim, moram najprej pomagati sebi! Takrat sem se vpisala k tečaju joge in meditacij po metodi MBSR in jo sama dnevno tudi pričela izvajati doma. V pomoč so mi bili trije CD-ji, ki jih je posnel naš inštruktor. Bilo mi je lažje in tesnobe so postale blažje, v znosnejši obliki. Ogromno sem hodila in se gibala v naravi, saj mi je svež zrak, predvsem gozdni, zelo dobro del. Ostale športe sem takrat še dala na stranski tir. Ko sem se vrnila v službo, me je čakal ves pritisk in jeza kolegic, ki so me pri vodenju primerov ta čas morale nadomeščati. A sem stres lažje obvladala, tesnobe pa so se kmalu tako zmanjšale, da sem jih občutila le še občasno, ob zares stresnih dogodkih.

Ko sem se po preživetem partnerskem nasilju po letu in pol, lansko spomlad začasno vrnila v starševsko gnezdo (saj sem svojo “streho nad glavo” prodala za ljubezen), so se posledice vsega preživetega naselile v moje telo in ponovno sem pričela doživljati močne tesnobe. Zavedanje, da pričenjam znova, ni bilo lahko! Ponovno sem pričela z dolgimi, več kot sedem kilometrskimi sprehodi v naravi, gozdu, ter reki, ki so me najbolj pomirili, ter doma vadila jogo. A me je po dveh mesecih, ko sem odšla v drugo službo, stres zaradi menjave službe v oddaljenem kraju, popolnoma nov kolektiv in nasploh veliko prilagajanja tako “vrglo,” da stresa sama nisem zmogla več obvladati. Zdelo se mi je, da me bo zaradi izredno močne intenzivnosti tesnob, ki sem jih doživljala “konec” in poiskala sem strokovno pomoč. Imela sem veliko srečo, da sem naletela na izjemnega in izkušenega strokovnjaka, ki je razumel vse moje predsodke v zvezi z medikamentozno terapijo. Ves čas sem v sebi gojila miselnost, da si kot svetovalka v stiski, ter zakonska in družinska terapevtka, ne morem privoščiti nobenih tovrstnih zdravljenj. O vsem sva se veliko pogovarjala.

Moje zdravstveno stanje se je ob tretmaju izboljšalo in službo sem nadaljevala brez dneva bolniške. Kmalu sem se odločila za to, da nekaj naredim s svojo prekomerno težo in se odločila znebiti vse hrane, ki sem jo imela sicer izjemno rada, a za katero sem imela občutek, da me nenehno utruja. Tako sem izogibala hrani, ki je vsebovala škrob in ogljikove hidrate. Pri tem sem pričela še s polurnim tekom, ki mi je sprva šel težko, potem pa vedno lažje. Imela sem srečo, ker se je ravno pričelo obdobje meni tako ljubega savnanja, ki sem ga prakticirala že vrsto let prej in tako sem se v program razstrupljevanja podala vsaj enkrat tedensko! Seveda sem se ob kalorični, a dobri hrani, ki so jo večkrat skuhale oz.spekle kolegice, s slabo vestjo pregrešila, a prebrala sem pisanja nutricista dr.Goglia, znanega predvsem po tem, da je predpisal dieto oz. primerno prehrano za znane osebnosti, kot so Kardashianovi, da se lahko pri shujševalni dieti pregrešimo vsaj enkrat mesečno in cel dan jemo kar si poželimo! Dr.Googlia je izumil tako imenovane G-plane, torej vrsto prehrane, najprimernejše za metabolizem posameznika. Stvar gre tako, da rešiš daljšo anketo o svojih prehrambenih navadah, ki ti pove kakšno vrsto prehrane najbolje prenaša tvoje telo, oz. bi jo moral jesti, če se nočeš zrediti, oz.želiš izgubiti težo. Človeška telesa deli na štiri vrste metabolizma; sama sem ugotovila, da sem med tistimi, ki radi jedo tako sladko, kot tudi slano in res lahko dobesedno “preskakujem” iz ene skrajnosti v drugo. Po izpolnjeni anketi ti “postreže” z za tvoj tip metabolizma najprimernejšo dieto.

Če skrajšam zgodbo; v pol leta sem izgubila 2O odvečnih kilogramov. Seveda brez odrekanja ni šlo, a se zavedam, da sem v svoje življenje ponovno morala vključiti različne športne aktivnosti, ki mi ustrezajo: poleg joge in meditacij, ter savnanja, sem pričela še teči, malo kasneje pa še kolesariti v sloganu: Kamor lahko greš s kolesom, ne pojdi s trolo!” (in poleti vključiti še meni ljubo plavanje). Ljubljana ima res odlično urejene kolesarske steze, iz katerih moraš “z zvonjenjem,” naj se umaknejo, odganjati samo nevedne turiste; vsi ostali, Ljubljančani, zelo dobro vedo, čemu služijo tiste “srebrne polkrogle,” namenjene kolesarskim potem ali rdeče markirane steze.

Sama shujševalna kura resda nima neposredne povezave s tesnobami, ki se mi še vedno pojavljajo v manjši meri, odvisno pač od stresa in stresnih situacij, ki sem jim v nekem trenutku podvržena, a sem se vsaj naučila stres dozirati po principu ekonom lonca in imeti nadzor in kontrolo nad tem, koliko si ga bom dovolila vnesti v svoje življenje. Prepričana sem namreč, da me tesnobe niso izbrale same kar tako, ampak da sem zanje odgovorna predvsem sama, saj sem ves čas imela izjemno hiter življenjski slog in zajemala življenje “s polno žlico”. (Pa sem vegetarijanka, naslednje leto bo 2o.let in alkoholu se izogibam v velikem loku). Drugi razlog pa je zagotovo stres na delovnem mestu, saj sem kot strokovna delavka delala na zahtevnejših področjih v socialnem varstvu, pa tudi delo na področju varstva in vzgoje (šolstvu) je psihofizično zelo zahtevno!

Če zaključim; mislim, da si v veliki meri lahko v primeru manjših zdravstvenih težav, kot so blažje depresije, tesnobe in blaga oblika izgorelosti pomagamo sami; z redno vadbo in gibanjem, ki čutimo, da nam ustrezata, a tudi zdrava prehrana ni sama sebi namen! Ne samo, da pogled na ljudi s prekomerno težo ni estetski, pač pa ob tem trpita predvsem srce in jetra, ter seveda želodec, ki vse hrane ne zmore “zmleti” v tako kratkem času. Zadnjič sem poslušala oddajo, da so “mesojedci” podvrženi bolj srčnim kapem, vegetarijanci pa zaradi pomanjkanja vitamina B, možganskim. Zato zame še vedno velja: čimbolj raznovrstna prehrana v zmernih količinah in manjših obrokih, z ogromno zelenjave in malenkost manj sadja! Ter seveda izogibanje alkoholu in psihoaktivnim snovem nasploh!

Za Društvo Sinergija Ljubljana: 
Predsednica: 
mag.Klementina Sambolič