Še pred nekaj dnevi sem objavljala slike, ki niso dale slutiti, kaj prihaja. Ampak, saj veš ... Jaz sem že nekaj časa čutila, da nekaj ni v redu. Nisem vedela kaj in zagotovo nisem vedela, da tako grdo ni v redu.

Pravzaprav so v večini menili, da pretiravam. Da je vse brezhibno. Vem, zakaj so tako mislili. Ker si bil brezhiben. Vedno. Od samega začetka, ko si prišel v naša življenja, pa vse do konca. Vedno brez upiranja, vedno brez pritožb. Vedno za sodelovanje, toplino, igro, spokoj. Vedno si bil za karkoli – v vsem si znal sodelovati, v vsem si znal biti tu. In zdaj, ko te ni, bi morala, bi želela povedati vse v črkah in barvah o tebi, o življenju s tabo, o bogastvu, kakršen si bil. Morala bi znati narisati melodijo svoje hvaležnosti vesolju in hvaležnosti tebi, da sem bila poleg. Da sem bila jaz tista, ki si jo imel raje kot sebe ...

 A boli. Tako zelo boli, da ne znam.

In sporočam vsem, ki so te poznali, pa še vsem, ki te niso:

V noči s petka na soboto je odšel med zvezdice naš dragi družinski član, sodelavec in predvsem prijatelj terapevtski pes Rik – prvi pes v Sloveniji, ki je za svoje delo povsem uradno dobil plačilo.

Obljubila sem ti, ko sem te še zadnjič objemala in držala bom besedo: čuvala bom mojo hčerko Nejo. Bom, brez skrbi. Morda bo nekoč pozabila, kako je bilo, ko si ji pomagal pri njenih prvih korakih, zagotovo pa ne bo pozabila energije, kakršna si bil.

Hvala, ker si mi dovolil, da sem bila vsaj na koncu jaz v oporo tebi.

Zbogom, prijatelj. Zbogoj, moj Rik. Hvala.