Vsak Slovenec zavrže 73 kilogramov hrane na leto. K skupni vrednosti zavržkov skoraj 151 tisoč ton največ prispevajo gospodinjstva, ki so te dni oblegana z velikonočnimi akcijskimi ponudbami trgovcev ter že načrtujejo obilne obroke v krogu družine in prijateljev. Ekologi v medijski kampanji pozivajo vse: »Ne meč’mo hrane stran!«

Problem je večplasten: okoljski, socialni in finančni. Dejstva, da zavržemo preveč hrane, se zavedamo vsi. Fotografije zavržkov trgovcev in gostincev na spletu žanjejo enoglasno zgražanje. Pa vendar so ravno gospodinjstva tista, ki so odgovorna za kar 48 % vse zavržene hrane. Poziv Ne meč’mo hrane stran! je tako namenjen čisto vsem posameznikom, saj se najpomembnejši ukrepi začnejo prav doma.

V sklopu projekta Ne meč’mo hrane stran!, ki ga delno financira Ministrstvo za okolje in prostor, so Ekologi brez meja začeli z vseslovensko oglaševalsko kampanjo, v kateri so zavržena živila dobila svoj glas. in na zabaven način opozarjajo na resno problematiko zavržene hrane. Potica, ki je preživela veliko noč, smetana, ki je ni bilo v receptu, klobasa iz akcije 3+1 in paradižnik, tragični junak serije vzemi še enega, govorijo o tem, da hrano zavržemo, ker nanjo pozabimo, ne načrtujemo ali pa je ne shranjujemo pravilno.

Čeprav se postni čas zaobljub končuje in prehaja v praznično nakupovalno evforijo, je zdaj čas za razmislek. Ekologi brez meja zato vse pozivajo k podpori takšnih projektov in k podpisu spletne zaobljube za zmanjševanje zavržkov. V pomoč pri uresničevanju zaobljube in zmanjševanju zavržkov hrane so na voljo številni že pripravljeni in enostavni nasveti.