2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč. Tudi v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib imamo več območij, ki jih lahko umestimo med mokrišča.

Pod pojmom mokrišče označujemo različna življenjska okolja, ki jim je skupno to, da so bolj ali manj povezana z vodo. Sem sodijo tekoče in stoječe vode na kopnem in v obalnem morju, območja s sladko ali slano vodo. Mokrišča najdemo na zemeljskem površju ali pod njim. Ločimo občasna ali stalna mokrišča, naravnega ali umetnega nastanka.

Mokrišča sredi mesta

V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je več območij, ki jih lahko umestimo med mokrišča. Naravovarstveno najbolj pomembna sta Naravni rezervat Mali Rožnik ali Rakovniško barje ter Naravni rezervat Mostec. Poleg teh dveh med mokrišča sodita tudi dve večji vodni površini – Koseški bajer in ribnik Tivoli, pa tudi potoka Glinščica in Pržanec ter številni manjši potoki.

Brez vode ni življenja

Slogan letošnjega svetovnega dneva mokrišč »Voda, mokrišča in življenje so neločljivi« nam sporoča, da brez vode ni življenja.
Mokrišča opravljajo številne pomembne funkcije: so naravni vodni zbiralniki, vodo prečiščujejo, preprečujejo poplave, blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo in blažijo podnebne ekstreme. Mokrišča so vir dobrin in nudijo dom številnim vrstam živih organizmov, med katerimi so tudi mnoge redke in ogrožene. Mokrišča so priljubljena območja za rekreacijo in sprostitev, prav tako pomembni sta tudi njihova estetska in izobraževalna funkcija.

Kljub temu so danes mokrišča na seznamu najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji. Ljudje na mokrišča še vedno pogosto gledamo kot na nepomemben, odvečen, manj vreden del narave. Zato so bila v preteklosti številna mokrišča izsušena, zasuta ali drugače uničena. V drugi polovici 19. stoletja smo na ta način tudi v Sloveniji izgubili več kot 40 % mokrišč ter 35 % mokrišč na svetovni ravni.

10 milijard ton vode na dan

Po podatkih sekretariata Ramsarske konvencije je le 2,5 % vode na zemlji t.i. sladke vode, le 1 % te vode je dostopne človeku. Shranjena je v barjih, rekah, potokih, jezerih in kot podtalnica.
Človeštvo na dan potrebuje vsaj 10 milijard ton sladke vode. Poraba vode se je v zadnjih stotih letih šestkrat povečala in se letno povečuje za 1 %. Do leta 2050 se bodo te potrebe, zaradi rasti prebivalstva, povečale za 55 %.
Številni vodni viri so že obremenjeni s kemikalijami, plastiko, odpadnimi vodami. Številni zato nimajo dostopa do varne pitne vode.