V ZOO Ljubljana so konec aprila letos sprejeli novega prebivalca – azijskega leva Ramana, predstavnika ene najbolj ogroženih podvrst levov na svetu. Njegov prihod pomeni novo poglavje v prizadevanjih ZOO Ljubljana za ohranjanje biotske raznovrstnosti in neprecenljivo priložnost za obiskovalce, da od blizu spoznajo indijskega kralja živali, ki je v naravi skoraj izginil.

Ta veličastna žival prihaja k nam v sklopu mednarodnega programa ohranjanja vrst Evropskega združenje živalskih vrtov in akvarijev – EAZA in bo pomemben ambasador za ozaveščanje o izumiranju velikih zveri.

Raman - ljubek oziroma posvečen

Samec Raman je bil rojen 25. januarja 2016 v belgijskem ZOO Planckendael. Njegovo ime nas navdaja z optimizmom, kajti v hindujščini in sanskrtu "Raman" pogosto pomeni "prijeten" ali "ljubek" oz. tudi "posvečen" ali "proslavljen" in je tudi ime, povezano z bogom Rama, eno od pomembnih božanstev v hinduizmu. Pri dveh letih so Ramana preselili v ZOO Maubeuge v Franciji, kjer je pred kratkim izgubil starejšo sostanovalko, podobno kot v ZOO Ljubljana 16-letna levinja Živana.

Raman bo sedaj potreboval nekaj časa, da se privadi na novo okolje in družbo, zato bo v naslednjih dneh obiskovalcem najprej na ogled v notranjem razgledišču, proti koncu meseca pa tudi že v zunanjem.

Izjemno ogroženi azijski levi

Azijski levi (Panthera leo persica) so ena najbolj ogroženih podvrst levov na svetu. Nekoč so naseljevali obsežna območja od jugovzhodne Evrope in Bližnjega vzhoda do vzhodne Indije, danes pa v naravi v eni sami izolirani populaciji v zahodni Indiji živi le še okoli 600 do 700 levov. To skrčeno območje je zdaj njihov edini naravni življenjski prostor, zaradi česar je podvrsta zaradi pomanjkanja genetske raznolikosti izjemno ranljiva za grožnje, kot so bolezni, naravne nesreče in potencialni konflikti z ljudmi. Prizadevanja za njihovo ohranitev so zaenkrat uspešna – indijske oblasti izvajajo strogo zaščito območja, programe za preprečevanje konfliktov med levi in lokalnim prebivalstvom ter iščejo dodatne primerne lokacije za njihovo naselitev. Azijski lev je simbol uspešnega, a zaenkrat še vedno zelo »krhkega« naravovarstvenega prizadevanja. Kljub vsem prizadevanjem za ohranitev se vrsta sooča tudi z izzivi, ki jih prinaša majhen genski bazen te podvrste. Azijski levi, ki živijo tako v naravi kot v živalskih vrtovih, izvirajo iz zelo majhnega števila prednikov, kar povečuje tveganje za parjenje v sorodstvu in občasno vodi do zdravstvenih težav, povezanih z nizko genetsko raznolikostjo.

Vloga živalskih vrtov pri ohranjanju azijskih levov

Leta 1994 je bil znotraj Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) uveden Evropski vzrejni Ex situ program ogroženih vrst (EEP) in kasneje tudi rodovna knjiga. Do leta 2005 je bilo v Evropskem vzrejnem programu 80 azijskih levov, danes pa že več kot 100. Gre za edine azijske leve, ki živijo izven Indije in predstavljajo pomembno rezervno populacijo v primeru izgube še zadnje močno ogrožene divje populacije v Indiji. Nekateri večji živalski vrtovi v sodelovanju s partnerji v Indiji gradijo trajno infrastrukturo za zaščito azijskih levov, plačujejo predane in usposobljene gozdne čuvaje, podpirajo sistem spremljanja živali, da bi pridobili znanstvene podatke o tem, kaj se dogaja na zaščitenem območju, kar bi pomagalo pri pravočasnem prepoznavanju groženj divji populaciji azijskih levov. Pri tem je ključno tudi izobraževanje lokalnih skupnosti o pomenu ohranjanja levov.
Azijski levi v živalskih vrtovih, vključno z ljubljanskim, ki jih vzreja od leta 2019, so torej pomemben del vzrejnega programa z namenom okrepitve in rešitve močno ogrožene divje populacijo v gozdu Gir, ki se je nekoč strnjeno razširjala vse do severne Afrike.