Regija izrazitih kontrastov in spregledanih razvojnih potreb

Metod Ropret, predsednik Razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije, je uvodoma opozoril, da je LUR izjemno heterogena regija. V njej biva četrtina prebivalcev Slovenije, kar desetkrat več kot v najmanjši regiji. Čeprav 25 občin nastopa pod skupnim imenovalcem najrazvitejše slovenske regije, ima kar devet občin koeficient razvitosti, presenetljivo primerljiv z zasavskimi občinami – skupaj pa štejejo približno toliko prebivalcev kot celotna Zasavska regija. Poleg podnebne ranljivosti in prometa je izrazit tudi izziv dostopnosti bivanja: »Prebivalci za stanovanje velikosti 100 m² na Koroškem odštejejo šest, v Ljubljanski urbani regiji pa kar štirinajst povprečnih letnih dohodkov.«

Direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar je ob tem izpostavila, da je priprava dokumenta, ki bo prinašal razvojne koristi za vse regije, izjemno zahtevna naloga – še posebej v državi, ki nima močne krovne razvojne strategije z jasnimi prioritetami. Izrazila je željo, da bi strategija zmogla ohraniti razvojni potencial uspešnih regij in hkrati okrepiti razvojno dinamiko v manj razvitih. Pri tem pa je ključno, da temelji na analizi, ki uporablja realne in primerljive podatke ter ponudi verodostojno sliko razvojnih razlik. Na nujnost takšnega pristopa je v nadaljevanju opozorila tudi prof. dr. Metka Tekavčič, nekdanja dekanja Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in predsednica Sveta RRA LUR, ki je poudarila, da neustrezna metodologija lahko vodi v napačne razvojne odločitve za celotno državo.

Ministrstvo: en vrhunski igralec in enajst z velikim potencialom

V nadaljevanju je državni sekretar MKRR Srečko Đurov predstavil namen nastajajoče strategije, ki naj bi postala temeljni razvojni okvir za vse slovenske regije do leta 2050. Strategija izhaja iz dolgoročnih trendov, prostorskih posebnosti in razvojnih potreb posameznih območij, obenem pa naslavlja skupne cilje: policentrični razvoj, krepitev regionalnih središč, zmanjševanje razvojnih razlik, pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda ter večjo odpornost regij. Ključne izzive predstavljajo gospodarska uravnoteženost, demografski trendi in dostopnost storitev, mobilnost, upravljanje prostora, podnebni izzivi in inovacije. »Med slovenskimi regijami imamo enega vrhunskega igralca in enajst takih, ki imajo velik potencial, da to postanejo, a potrebujejo premišljene in usklajene ukrepe. Naš cilj je leta 2050 ustvariti državo povezanih, skladno razvitih regij z dostopom do kakovostnih delovnih mest in visokega standarda storitev,« je povzel Đurov.

Regija odgovarja – ne pošiljajte najboljšega igralca na klop

V razpravi so se udeleženci dotaknili položaja Ljubljanske urbane regije. Madjarjeva je izpostavila, da je LUR gospodarsko najmočnejša regija v državi, a v primerjavi z drugimi metropolitanskimi regijami ne izstopa in si zato ne moremo privoščiti upočasnitve njenega razvoja. Prav tako je treba sprejeti, da je centralizacija značilna za vse metropolitanske regije, saj je posledica naravne koncentracije dejavnosti, kot sta bančništvo in zavarovalništvo.

Pri interpretaciji gospodarskih kazalnikov je pozvala k večji previdnosti: »BDP pove le del zgodbe. V BDP LUR se vštevajo vsi ustvarjeni prihodki s strani dnevnih migrantov, prav tako pa prihodki gospodarskih družb, ki imajo sedež v LUR, mrežo enot pa po vsej državi. Tudi zato se razpoložljivi dohodek gospodinjstev med regijami razlikuje minimalno. Stopnja zadovoljstva z življenjem pa je v vseh regijah podobna in niti ni najvišja v LUR. Pri upoštevanju različnih faktorjev dobimo precej bolj uravnoteženo sliko,« pojasnjuje Madjarjeva. Predvsem pa je poudarila, da regionalna politika ne more temeljiti le na krepitvi najmanj razvitih: “Če želimo pospešiti razvoj celotne države, moramo skrbeti za vse dele ekipe – tudi za vlečnega konja. To pomeni, da moramo vlagati tako v najbolj ranljiva območja kot v regije, ki ustvarjajo največji del gospodarske in imajo največjo inovacijsko moč v Sloveniji,” je poudarila.

Predstavniki občin so opozorili na nujnost odprave administrativnih ovir, ki bistveno upočasnjujejo razvojne projekte.Gospodarstvo je izpostavilo pomen konkurenčne davčne politike in strateškega energetskega načrtovanja, Regionalna zbornica GZS pa izrazila pripravljenost in željo, da dejavno sodeluje pri oblikovanju strategije.

Skupni cilj: kakovostna strategija, ki bo delovala v praksi

Živahna javna razprava je pokazala, da je regijski dialog ključen za oblikovanje premišljenih in uravnoteženih razvojnih usmeritev. Ugotovitve bodo obravnavane tudi na Svetu Ljubljanske urbane regije ter Svetu RRA LUR v upanju na oblikovanje strategije, ki bo ponudila ustrezno rešitev tudi za razvoj najbolj heterogene regije v državi – kar je nujen pogoj tudi za krepitev konkurenčnosti Slovenije kot celote.