Logo MojaObčina.si

Ljubljana

DANES
26°C
18°C
JUTRI
28°C
17°C
Deli

V Ljubljani se zavedamo podnebnih sprememb, zato s številnimi ukrepi blažimo vročino

Meteorologi ponovno napovedujejo vroč konec tedna.

V Mestni občini Ljubljana smo s številni ukrepi in ambiciozno okoljsko politiko, na podlagi katere smo postali Zelena prestolnica Evrope 2016, začrtali pot in razvoj, po kateri morajo za preprečevanje in blažitev podnebnih sprememb stopiti vsa mesta na planetu, saj, kot poudarjajo strokovnjaki, zgolj eno mesto ali celo država v velikosti Slovenije globalnega segrevanja sama ne moreta preprečiti. 

Prav vsak izvedeni projekt v Mestni občini Ljubljana – teh je bilo v zadnjih 12 letih več kot 2.000, trenutno pa jih izvajamo več kot 200 - je bil izveden z mislijo na okolje. Prepričani smo, da bi bila okoljska situacija boljša, če bi tovrstne ukrepe izvajali povsod. 

Uredili smo dve plaži

V lanskem letu smo uredili plažo na Savi in plažo v okviru ureditve nabrežja Muste.

 

Gremo na bazen

Prebivalci in obiskovalci Ljubljane se lahko ohladijo tudi v bazenih na Koleziji, Kodeljevem in na Iliriji.

 

Otoki športa za vse

V Mestni občini Ljubljana smo na različnih lokacijah v Ljubljani uredila trim otoke, ki so namenjeni vadbi meščank in meščanov vseh generacij.

Več kot 100 hektarjev novih zelenih površin

Degradirane, prezrte in neizkoriščene dele mesta spreminjamo v nove zelene površine, s čimer prispevamo k blaženju podnebnih sprememb in kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane (parki, vrtički, igrišča, urbani sadovnjaki ipd).


V Šmartinskem parku je za najmlajše nedvomno najbolj zanimivo vodno igrišče, ki je prvo tovrstno igrišče v Sloveniji. Na njem je zlasti ob vročih dnevih prava gneča, ko se kar tare otrok, ki zadovoljno skačejo in čofotajo po vodi, ki jo je mogoče načrpati s črpalkami, se igrajo v mivki in z vodnim mlinčkom. Foto: Dunja Wedam

V letu 2018 smo ob Masarykovi uredili urbani gozd; 500-litrska korita smo zasadili drevesa in jih namestili ob parku Teren, kjer je pred tem začelo nastajati nelegalno parkirišče. Zasadili smo 19 dreves različnih sort javorja. Uredili smo tudi dijaški park Bežigrad, ki smo ga opremili z urbano opremo in pitnikom ter zasadili manjkajoče grmovnice in dodali manjkajoča drevesa. Z ureditvijo smo oblikovali še eno zeleno površino, na kateri se bodo v senci lahko družili tako dijaki gimnazije Bežigrad, kakor tudi bližnji stanovalci in obiskovalci.

Skrb za mestno drevje in mestne gozdove

V preteklih letih smo uredili številne zelene površine in, kot že pojasnjeno zgoraj, zasadili nova drevesa. Znano je, da se lahko Ljubljana pohvali s kar ¾ zelenih površin; postopno prenavljamo degradirana območja in jih ozelenjujemo ter opremljamo z urbano opremo. Tudi meščanke in meščane spodbujamo k ozelenitvi balkonov in okenskih polic, skladno z možnostmi pa spodbujamo tudi ozelenitve streh.

V Ljubljani kar 40 % površine prekrite z gozdovi in se lahko tako občani pred soncem umaknejo tudi v senco bujnih dreves v urbanih gozdovih, kot so na primer tista na Golovcu, kjer s projektom URBforDAN skrbimo, da bo gozd še naprej ustrezno negovan in bo meščanom nudil zavetje tudi pred poletno vročino.

Naše javno podjetje JP Voka Snaga skrbi za več kot 50 tisoč mestnih dreves, lani so zgolj v sklopu vzdrževanja zasadili 582 novih – pri tem drevesa znotraj posamezne investicije niso upoštevana. Prav tako je treba upoštevati še gozdna in sadna drevesa, ki jih v zgoraj omenjenih 50 tisočih mestnih drevesih ni.  

Na Oddelku za varstvo okolja MU MOL so lani na novo zasadili 100 sadnih dreves in 45 parkovnih dreves, trenutno pa je skupno zasajenih 530 sadnih dreves v šestih javnih sadovnjakih. Samo na Oddelku za varstvo okolja MU MOL letno za projekte, ki prav vsi prispevajo k blaženju podnebnih sprememb (sajenje dreves, ureditev parkovnih površin, vrtičkov …), namenijo med 600.000 in 700.000 EUR. 



Pri gradnji in prenovi objektov in zunanjih površin šol in vrtcev mislimo na okolje

Ob prenovah objektov in zunanjih površin šol in vrtcev ta urejamo skladno s predpisanimi normativi, ki predpisuje tudi širitev zelenih površin.

Na zunanjih površinah zasadimo nova drevesa, ki med drugim omogočajo naravno senco (primeri takšnih zasaditev so Vrtec Pedenjped enota Pedenjcarstvo, Vrtec Galjevica enota Jurček, Vrtec Šentvid enota Sapramiška, Vrtec Jarše enota Kekec…..), igrišča urejamo tudi za namen izvajanja iger z vodo in postavljamo pitnike (Vrtec Ledina; Vrtec Galjevica, enota Jurček; Vrtec Šentvid, enota Sapramiška …), na objektih vrtcev urejamo tudi nadstreške na terasah (Vrtec Kolezija enota Kolezija, Vrtec Vrhovci enota Rožnik, Vrtec Vodmat enota Vodmat, Vrtec Jarše enota Mojca ...).

V javnem zavodu Mala ulica smo uredili zeleno vertikalno steno na zunanjem igrišču, najnovejša pridobitev pa je pršilnik na igrišču.

Na področju šolstva pri večini dozidav (novogradenj) sistemsko uredimo tudi ukrepe prezračevanja in hlajenja novih učilnic. Kot najučinkovitejša obramba proti vročini se je izkazala namestitev žaluzij na zunanji strani oken, kar sproti urejamo tako pri novogradnjah kot pri vzdrževanjih. Kjer ti ukrepi v primeru obstoječih prostorov šol ne zadoščajo, nameščamo klime ali prav tako uredimo sistemsko prezračevanje in hlajenje. V letošnjem letu smo med drugim na OŠ Valentina Vodnika izvedli senčenje telovadnice, na OŠ Vič na Abramovi namestili klime in uredili pohlajevanje v objektu na Tržaški, v OŠ Zalog pa uredili prezračevanje in hlajenje telovadnice.

 

Na šolskih igriščih postavljamo pitnike

Prav tako na vseh šolskih igriščih ob prenovah postavimo pitnike, v letošnjem letu bo, na primer, na igrišču OŠ n.h. Maksa Pečarja postavljen pitnik, prav tako na OŠ Mirana Jarca. Za namen hlajenja in hkrati zaščite južne fasade šole OŠ Riharda Jakopiča, kjer učilnice mejijo neposredno na šolsko igrišče, načrtujemo izvedbo vertikalnega vrta.

Energetske prenove sodijo v sklop pametnih rešitev

K segrevanju prispevajo tudi stavbe in njihova energetska učinkovitost. V Mestni občini Ljubljana smo izvedli največji projekt javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji na področju energetskega pogodbeništva. Celotna naložba je vredna 14,9 milijona evrov brez DDV; s prenovami bomo ohranili več kot 170.000 dreves (z obnovami v prvi fazi 150.000 dreves, z obnovami v drugi pa 22.000 dreves). K manjšemu segrevanju stavb prispevajo tudi barve fasad. 

 

Zeleni prag mesta

Pomemben vpliv na blaženje vplivov segrevanja ima tudi zeleno zaledje Ljubljane ter ohranjanje zelenih klinov, ki omogočajo dovod hladnejšega zraka. V zelenih klinih je pozidava z novimi objekti omejena oziroma so faktorji zelenih površin, ki jih morajo skladno z občinskim prostorskim načrtom investitorji omogočati, višji. V občinskem prostorskem načrtu je tudi določeno, da je na objektih s površino strehe več kot 600 m2 treba urediti zeleno streho (razen če je z drugimi predpisi določeno drugače).

Pitna voda za vse

Mreža pitnikov, ki jih je 37, je dobro razvejana in zadostuje potrebam meščanov in obiskovalcev, če pa se bo pojavila potreba po postavitvi dodatnih, jih bomo zagotovili. 

 

Kako poskrbimo za dobro počutje tudi ob visoki vročini?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil nekaj koristnih napotkov za ravnanje ob visokih temperaturah, z upoštevanjem katerih se lahko izognemo marsikateri težavi, ki je posledica visokih poletnih temperatur. 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi