Koli-krat nekomu nekaj ukažete, pa čeprav zgleda 'nedolžno': pospravi sobo, pomij posodo, pojdi po kruh, daj mi ono, ne smeš tega, moraš to, ne glej več kot dve risanki, ne ostajaj dlje od 22h...? Poznam odgovor. Osveščam tirana v sebi in vem, kako resno nas drži na vajetih. Se ne strinjate? Poskusite en dan ne poseči v svobodo drugega (in lastno) in spoznali boste, kako prežeti ste z izumirajočo paradigmo oblasti. Resneje kot se lotite tiranstva v sebi, bolj ga prepoznavate v vsakem detajlu svojega obnašanja.

Kdor zase trdi, da ni tiran, ta še ni stopil na pot samo-spoznanja. Vsi smo vzgajani vanj in od njega! Mislimo, da delamo dobro, ko nekomu prepovemo npr. kajenje, ker ne vidimo dejanja, s katerim posežemo v svobodo drugega (naj bo lasten otrok). Gledamo v besede, gledamo v um. Če bi mogli opaziti energijo prepovedi, bi zaznali nasilnost prestopanja praga svobode in utihnili.

Zadeve bi se lotili povsem drugače, s pomočjo življenjskih kvalitet razumevanja, sočutja, nežnosti, dovoljevanja itd.. Komur je dovoljeno npr. kaditi, ta hitro spozna naravo tega početja in preneha sam od sebe, iz izkušnje. Sicer uboga na pamet, uboga 'zunanjo avtoriteto', kar vodi v pohlevnost, neizvirnost, odvisnost, v upor proti tiranu (staršem, učiteljem...), v nasilja vseh vrst in nadgradnjo tiranstva.

Mnogo bolje bi bilo imeti tako družbo, ki ne bi izdelovala ničesar, kar nam škodi oz. ustvarjala tako kulturo svobode, v kateri so samo-obvladovanje, zmernost in učenje z zgledom vrednote. To je udejanjena ljubezen do sebe, do bližnjega, do vsega. To je prvotna namera človeka: ljubezen do sebe, spoštovanje sebe, širjenje veselja do duhovne rasti kot neusahljivega etra, ki buhti iz vas kot vonj iz sijajne cvetlice.

Na koncu bo obstalo samo še to, kleno in zdravo jedro človekove duše. Bodite svobodni in dajajte svobodo, vneto se urite v tem, da boste pripravljeni nanjo, ko vas doleti. Kako se urim v svobodi in kaj pomeni doživeti svobodo nepripravljen, pa v živo.

Sijte in ostajajte sijajni, Marjeta Šumrada