15. november - V organizaciji Skupnosti višjih strokovnih šol (Skupnost VSŠ) potekal drugi letni posvet o višjem strokovnem izobraževanju. V luči Evropskega leta spretnosti so vidni deležniki iz gospodarstva, stroke in šolstva, odprli razpravo o pomenu spretnosti za prihodnost, dvigu konkurenčnosti in izzivom prenove višješolskih študijskih programov.

Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda je poudaril pomembnost ''hitre odzivnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja za zagotavljanje ustreznih spretnosti in kvalifikacij''. Kot je poudaril, se ''specifičnost kratkega cikla terciarnega izobraževanja kaže zlasti v spodbujanju aplikativnih raziskav v korist študentov, gospodarstva in družbe, s tem se krepita prepoznavnost in zaposljivost diplomantov''. ''Slovenski izobraževalni prostor in v tem okviru tudi višje strokovno izobraževanje ima z Načrtom za okrevanje in odpornost priložnost, da se odzove na mnogotere izzive in okrepi svojo vlogo pri podpiranju trajnostnega in digitalnega razvoja ter vključujoče rasti'', je v uvodnem nagovoru na posvetu povedal minister dr. Felda.

Predsednik Skupnosti višjih strokovnih šol RS Egon Pipan je višje strokovno izobraževanje označil kot izraz aktualnih potreb delodajalcev ter najsodobnejših trendov v vseh strokah. ''Zaradi tega si želimo denimo uvesti delno odprti kurikul, kar pomeni, da šola s partnerji v gospodarstvu oblikuje približno tri študijske predmete, ki jih lahko vsako leto hitro prilagaja in spreminja, kar bi omogočilo višješolske študijske programe še bolj približati gospodarstvu in jih narediti bolj konkurenčne'', je razložil predsednik Skupnosti VSŠ.

Tesna povezanost višješolskih študijskih programov s potrebami gospodarstva in delodajalcev, več kot tretjino študijskega programa namreč zajema praktično izobraževanje v podjetjih, uvršča višješolske diplomantke in diplomanti ''med najbolj zaposljivimi kadri na trgu dela'', je v uvodnem nagovoru poudaril Pipan. Kot največji izziv višjega strokovnega šolstva pa je označil sledenje hitrim spremembam potreb po kadrih v gospodarstvu. "Višješolski študijski programi so dvoletni programi, dejansko pa je sam postopek spremembe programa sorazmerno zahteven, tako da eden izzivov je ta, da bi spremembe programov čim hitreje izvajali. V izobraževanje je tako treba vključiti zelene, trajne, digitalne kompetence in pa tudi umetno inteligenco", je poudaril Pipan.

Prilagajanje višjega strokovnega šolstva si želijo tudi v gospodarstvu. Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja Gorenščka je izrazil željo po čim večji kombinaciji akademskega znanja s praktičnim znanjem. Spretnosti, kot so prilagajanje, reševanje kompleksnih problemov in kreativno razmišljanje je tisto, kar danes delodajalci iščejo pri posameznikih, ključne pa so tudi tehnološke prednosti in spretnosti, sposobnosti dela v virtualnem okolju in razumevanju digitalnih tehnologij, je pojasnil Gorenšček.

Študentke in študentje višjega strokovnega izobraževanja predstavljajo kar 13 odstotkov celotne študentske populacije v terciarnem izobraževanju in 18 odstotkov dodiplomske populacije, kar uvršča višje strokovno izobraževanje na drugo mesto, takoj za Univerzo v Ljubljani.

Višješolski študijski programi so fleksibilen del terciarnega izobraževanja, usmerjeni v odzivanje na potrebe delodajalcev, saj temeljijo na praktično usmerjenem študiju - kar 800 ur študijskega programa zajema praktično izobraževanje v podjetjih. Zanimivi so za mlade in odrasle, ki želijo zamenjati svojo poklicno pot ali usvojiti uporabna praktična znanja ter pridobiti sposobnosti za opravljanje nalog vodenja, načrtovanja in nadzora v delovnih procesih.