Poskušam razumeti perspektivo Življenja, ki od začetka in do konca buden prisostvuje dogajanju in ga s svojih dihom poganja in ohranja. Pozna vzdih prvega novorojenca in vse za njim, kot Zavest, v morju katere se vse godi. Ve in pozna vse človeške misli, vse navdihe in naklepe, vse dobro in zlo, ki prihaja od človeka. Zdaj, po vsem tem času in vsem možnostih, ki so nam bile dane, da bi se odločili za ljubezen, je nastopil čas poslednje rešiteljice, zadnjega povabila k Ljubezni.

_____________

Veliko, veliko črnine moramo očistiti iz naših duš. Črnine, ki se je kot katran nabirala okoli srca in ga zakrknila v oklep. Velika, velika sila je potrebna, da ga razkolje in velika, velika nežnost, da nas ob tem ne ubije. Podedovali in iz generacije v generacijo nadgrajevali smo tradicijo morjenja Boga, zanikanja ljubezni... uresničevanja sebičnosti in zatopljenosti v svet stvari. Ne enega ne drugega v Življenju ni! Življenje nima lahkega dela, ko hoče iz hodečih neobčutljivih teles, ki jih vznemiri le še bombastično, napraviti tenkočutna duhovna bitja, ki zaznajo najrahlejši notranji vzgib. Ne smemo dvomiti o Njegovi strategiji niti za en sam hip! Vse to je potrebno, vse nasilje nad nami je potrebno, da preizkusi našega duha, ki mora prestati najhujše in še vedno ne zapasti v območje strahu, sovraštva in kljubovanja, da bi zadostil za tisočletno zadrževanje v nevednosti.

Se počutite sami? Nimate somišljenikov? Se vam zdi, da ne boste zdržali te represije, te neumnosti, v katero ste potopljeni do vratu in vas že davi? Pomislite, kako mora biti Življenju, ki ima vse premalo lučk na Zemlji, da bi lahko resnično zasijalo kot mavrica čez oblok neba in z zamahom volje pometlo z zlom, ki se tisočletja redi in krepi na račun našega strahu in sovraštva. Zato postavlja male lučke v vsak kotiček Zemlje, da bi jo ne zagrnila popolna tema. Luč nič ne zaleže tam, kjer svetloba že je, zato se ne bojte 'osamljenosti' in ne skrivajte svoje luči, ne bojte se dima in megle, saj ste vendar luč od Luči, povezana z vsemi žarečimi dušami in ste Silovitost, ki prepara vsako meglo. Ne prikrajšajte nedolžnih, nevednih ali zavedenih, ki sami še niso našli stikala, za ta žarek luči.

Se vam zdi, da ne morete odpustiti temu in onemu za to in ono krivico, ki vam jo je storil? Potem pojdite v svoje srce in ga z vsakim dihom razširjajte do mere, v kateri vanj zaobjamete celo Zemljo v vseh časih... in sprevidite, da so puščice zadele točno tiste točke vašega svetlobnega telesa, ki jih morate ozavestiti, da bi luč lahko presijala skozi. Če se zmorete ljubiti in vstopiti v Življenje, potem odvrzite ta tisoče let zatrjen katran, ki temni edino vašo luč in z njo vendar že presijte črnino okolja, da bo srčni oklep odletel od srca kot semenska lupina iz kalčka.

_____________

Ne potrebujete odobravanja gluhih. Ne potrebujete trepljanja po ramenih, ne potrebujete bonusa pri plači, ne potrebujete razumevanja bližnjega ali njegove garancije, da bi sijali in na obraz izrisali spodbuden in ljubeč nasmeh Mona Lize. Luč ste, zato sijte svoje božansko dostojanstvo.

Sijte in bodite sijajni, Marjeta Šumrada

Sledi zaključek: Življenje me potrebuje tam, kjer sem #5 – Sem dedinja Božanske zapuščine