Znanost že nekaj časa ugotavlja, da ljudje nismo izšli iz opic. Čas je, da to kulturno memo prerastemo enkrat za vselej. Morda se na prvi pogled zdi nedolžna, a je botrovala celotnemu konstruktu človekove misli skoraj 200 let. Znanost danes ve, da se je človek pred 200.000 leti 'pojavil' polno oblikovan, kakršen je še danes in da telesne evolucije ni! Poglejmo, kakšen 'interes' je moral stati za planetarno fatamorgano, da smo ljudje izšli iz opic.

Pozorno opazovanje preprostega uma bi moralo že v kali opraviti z njo. Iz vsakega semena zraste točno določena kal in v vseh tisočletjih nismo pričali eni sami preobrazbi bukve v hrast ali vrtnice v tulpo? Vse je eno in natanko tisto, kar je. Kako je mogoče, da se niso vse opice in vsa nižja razvita bitja preoblikovala v človeka, le nekatere od njih? Kako je mogoče, da smo 180 let po vseh šolah sveta naše mlade trpali v ta neživljenjski miselni okvir? Kaj mlademu umu s tem zares sporočamo?

Dajemo mu vedeti, da smo danes 'boljši', da smo z 'mehansko znanostjo' napredovali, naj pozabimo na znanje prednikov, da smo imenitnejši kot kdaj koli, da smo kup mesa, ki naključno evulira... in za vse se imamo zahvaliti 'času' in dražbenemu 'napredku'. Zato se zavzemajmo zanj, izurimo se za poklice, ki ga ohranjajo, zagovarjajmo ga pred napadi nestrinjajočih se sil, izmislimo si organe, institucije, miselne programirnice (šole), službe, komisije, inšpektorje, vojsko, policijo, sodnijo in politiko, da ga vodi in nam narekuje vsak naš korak. 

Narava neresnične meme je, da se z uresničitvijo razkrije v svojem bistvu. Danes je 'opičja' mema v razcvetu svoje uresničenosti in naravno ji sledi uvelost in propad. Dolgotrajnost preraščanja nečesa življenjsko tako ne-osnovanega, kar bi čist um preprosto ne mogel sprejeti, razkriva našo kronično okrnjenost neposredne presoje. 

Prej: Predgovor

Sledi: Revolucija človeškosti 2/8