Ali plenico uporabljamo kot pripomoček za lovljenje izločkov ali kot stranišče za naše najmlajše?
Za celostno zdravje zadovoljujemo različne življenjske potrebe. Vsakodnevni in pomembni temeljni življenjski aktivnosti sta izločanje in odvajanje (»lulanje in kakanje«), ki ne izključujeta nobenega zemljana in skupaj s potenjem iz človeškega telesa odstranjujejo odpadne snovi. Nič drugače ni pri naših najmlajših, vse od novorojenčka in dojenčka dalje, a se dogaja, da prav tej starostni skupini izločanje in odvajanje v pleničke pogosto povzroča nelagodje, staršem pa preglavice (infantilne kolike, zaprtje, plenični izpuščaj).
Potrebo po izločanju in odvajanju novorojenčkov najpogosteje obravnavamo prek rituala previjanja, ki je skozi stoletja potekal različno; odvisno od tradicije, kulture, geografske lege in dostopnosti različnih materialov. Prakse previjanja se tudi danes med državami razlikujejo. Je pa nujno omeniti, da je trg plenic za enkratno uporabo danes vreden kar 65 milijard $ in je zato v znanosti viden izrazit konflikt interesov, ki ni vedno primerno naslovljen.
Prva plenica za enkratno uporabo je bila patentirana leta 1947, a je v širšo uporabo prišla šele v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Takšna plenica se razgrajuje približno 500 let in ker plenice za enkratno uporabo uporabljamo šele zadnjih 60 let, to pomeni, da vse plenice, ki so se kadarkoli uporabile na Zemlji še vedno samevajo nekje na odlagališčih odpadkov ali pa kot sežgani delci tavajo po nebu.
Glede na globalno statistiko si upam trditi, da plenico (enkratno ali pralno) starši v splošnem še vedno dojemamo kot stranišče za naše najmlajše. No, ali se sploh da drugače?
Vse se da. Alternativa splošno sprejeti praksi previjanja je manjpleničarstvo s komunikacijo izločanja (KI). To je osnovna oblika učenja nadzora nad izločanjem in odvajanjem in nam danes lahko pomaga kot zgodnje privajanje na kahlico, saj je to praksa, ki poglablja komunikacijo, odstira intuicijo in ozavešča o sonaravnem ter trajnostnem življenju. Glavni namen manjpleničarstva je, da dolgoročno olajša negovanje dojenčka, saj ga s to prakso naučimo, da plenica ni stranišče, temveč le pripomoček za lovljenje nezgod. Vključuje prepoznavo znakov, s katerimi otrok v zgodnjem obdobju sporoča staršu, da mora izločati ali odvajati. Ko starš postane pozoren na dojenčkove znake izločanja in odvajanja, se pričakuje skrben odziv s strani starša.
Uf, koliko teoretičnih spoznanj. Preskočimo raje na praktični del!
1. NOVOROJENČEK in DOJENČEK do 4. meseca:
Novorojenčkovih potreb je manj kot malčkovih, saj smo osredotočeni na hranjenje, spanje, izločanje in odvajanje ter ljubezen. A novorojenček je, za razliko od malčka, 100 % odvisen od nas. Priporočam, da si vzamete čas za opazovanje in tako na novo spoznate svojega otroka. Ko boste zaznali, da lula ali kaka, ga nežno pospremite z zvokom »ssssss« za lulanje ali »mm-mm-mm« za kakanje. Ko boste naslednjič zaznali njegov znak ali pa bo čas za kakanje (npr. med previjanjem, po dojenju) in se boste počutili suvereno, slecite pleničko in ga za 3 – 5 min položite v položaj lunice (pri odraslem je to globok počep). S tem položajem mu ne boste škodili, saj je položaj anatomsko zelo podoben položaju v maternici, hkrati pa boste povečali tudi anorektalni kot med puborektalno mišico in danko ter tako blatu omogočili prosto pot do kahlice. Prepričana sem, da vas bo zvok olajšanja močno presenetil in navdušil.
Nezgode so del manjpleničarstva in se z njimi ne obremenjujte. Počistite in mirno nadaljujte z dnevom. Veselite se uspehov z nasmehom in jih reflektirajte: »Lulala/kakala si,« ter se sami sebi zahvalite, da ste praksi dali priložnost. Ni popolnosti, je le proces.
2. RADOVEDNI DOJENČEK in PRAVKAR MALČEK (od 5m do 18m):
Kako se lotiti v tem starostnem obdobju? Lunica skoraj več ne deluje, otrok se upira, nesreč je vedno več. Ali počnete kaj narobe? Seveda ne. Bodite ponosni, da se s takšnim vprašanjem sploh ukvarjate!
Vaš doječek raste in želi več nadzora ter samostojnosti. Spet se vrnemo na opazovanje in kakšen dan ali dva opazujemo otrokove znake pred lulanjem in kakanjem (grimase, umiritev, nenadna muhavost) ter njegove ritme (na koliko minut lula, kdaj kaka; po prebujanju, po jedi itd.?). Otroku omogočimo, da je 30 min do 2 uri dnevno nag ali v spodnjicah, saj je glavno vodilo opazovanja to, da ponovno spoznamo njegove ritme in potrebe. Le tako mu bomo lahko kahlico ponudili ob pravem času. Če se otrok upira položaju lunice, ga lahko z rokami podpremo na straniščnem nastavku ali kahlici (slika). Ko sam sedi, pa mu pokažemo, kako se lahko sam prikobaca na kahlico in ga nato zaradi varnosti postavimo pred nekakšno oporo kot na fotografiji.
V tem obdobju so nezgode posebej zanimive, saj se vključi radovednost in raziskovanje. Problem vedno del rešitve, zato poiščite vaši družini najprimernejšo.
3. MALČEK (12m in več):
Kdaj je primeren čas za odvajanje od plenic?
Otrok je na to pripravljen od rojstva in čaka vas. Pomagate si lahko z naslednjimi mejniki, ki nakazujejo zadnji čas, da se poslovite od plenic:
- otrok suvereno hodi ali
- otrok je star 18 mesecev ali več ali
- s prakso manjpleničarstva ulovite vse kakce
Ne pozabite: odvajanje od plenic je proces in ne enkratni dogodek. Med tem procesom boste izurili svojo potrpežljivost in vztrajnost.
Kaj potrebujete? Kahlico, spodnje hlačke, vztrajnost in potrpežljivost! (Aja, pa nikomur ne povejte, kaj se igrate. Naj bo to vaša skrivnost, saj je tako manj pritiska in pričakovanj).
Otroku povejte, da ga boste naučili življenja brez pleničke. Če še niste, odprite vrata kopalnice in mu dovolite pokukati v svet odraslih na stranišču (tudi vam priporočam, da si pod noge podložite pručko, če še niste). Odmaknite vse preproge in sedežno zavarujte z nepremočjivo podlogo. Naredite si načrt, ki se ga boste držali. Priporočam vam, da si vzamete par dni in se resnično predate temu procesu. Če otrok ni v stiku s svojimi izločki, naj mu v tem času klikne, iz kot prihajajo in kam gredo. »Luka, lula se v kahlico,« ali »Marta, kaka se v kahlico. Naslednjič mi povej in ti bom pomagala.« Vključite lahko tudi znakovni jezik (kahlica – pomigamo s pestjo). Otroku omogočite čim več samostojnosti in zasebnosti. To storite tako, da ga učite posameznih korakov (zaznava, slačenje, sedenje itd.) in da se obrnete stran, ko opravlja svoje: »Mirko, polulaj se v kahlico. Vem, da zmoreš sam,« vi pa medtem npr. umijte umivalnik. Poslovite se od besede bravo. Uspehov se veselite nežno, znotraj sebe, otroka pa pospremite z: »Uspelo ti je, lulal/kakal si.«
Z nezgodami se spopadajte radostno in se zavedajte, da je vsak problem le del rešitve. Namesto plenic od zdaj naprej spakirajte 3 rezervne komplete oblačil, v avto dodajte novo obvezno opremo (kahlico) in pogumno novim zmagam naproti! Na dobri poti ste, ker se s tem soočate. Vztrajnost vam bo poplačana, narava pa hvaležna.
Avtorica: Anja Zagoričnik Jarm, mag. zdr. nege, www.apana.si
Dostop do video posnetkov: https://www.youtube.com/channel/UCKCcdqPiHiwujXzNWru2-pg
Poglobljeno branje o manjpleničarstvu s KI v magistrski nalogi: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121308&lang=slv
Program “Izberi Zdravo Življenje” je sofinanciran s strani: Ministrstva za zdravje RS in Mestne občine Ljubljana.
