Socialni razvoj otroka se razvija tesno povezano s čustvenim razvojem. V grobem socialni razvoj poteka od egocentrizma k družbenosti pa tudi v smeri razumevanja socialnih (tudi družbenih ali kulturnih) pravil, ki mu zagotavljajo varnost. ,

Že v zgodnjem obdobje vzgoje je ena od prednostnih nalog odraslih ta, da otroku pomagajo pri začetnih težavah socializacije in pri učenju socialnih veščin. Že v zgodnjem otroštvu se razvija socialna kompetentnost in otroci, ki nimajo spodbudnega okolja, da bi minimalno socialno kompetentnost razvili, so kasneje bolj podvrženi socialni neprilagodljivosti.

Govorili smo z mag. Nejo Samar Brenčič, magistrico psihologije in direktorico Zavoda IZRIIS, ki že vrsto let uspešno vodi delavnice treninga socialnih veščin. »Teoretiki med osnovne socialne veščine uvrščajo poslušanje, predstavljanja sebe, začenjanje pogovora in pogovarjanje. Že naprednejše socialne veščine pa so na primer izbira ustreznega načina pridružitvi skupini, izogibanje sporom in fizičnim obračunom, odzivanje na prepričevanje, sprejemanje odločitev. Tudi prošnja za pomoč in opravičevanje sta napredni socialni veščini. Zelo pomembo pri razvoju socialnih veščin je poznavanje svojih čustev, spoprijemanje z jezo, samonagrajevanje, samokontrola.«

Mag. Neja Samar Brenčič nam je tudi pojasnila, zakaj je pomemben razvoj socialnih veščin. »Socialne veščine nam in otrokom pomagajo, da ustrezno in uspešno stopamo v odnose in imamo dovolj mehanizmov za uspešno soočenje s situacijami, v katerih se nahajamo. Nekateri  otroci in mladostniki imajo priložnost, da se le-teh veščin naučijo spontano in nezavedno najprej v svoji družini, okolju v katerem živijo, v šoli, med sovrstniki. Nekateri pa nimajo takih priložnosti, ti pa včasih potrebujejo namensko in sistematično učenje socialnih veščin.«

Za konec smo mag. Nejo Samar Brenčič povprašali še za nasvet, kako lahko starši urijo socialne veščine z otroki. »Otroci se učijo z opazovanjem odraslih in sovrstnikov in sodelovanja z njimi. Največ lahko naredimo z zgledom. Sicer pa lahko veliko naredimo tudi s »treningi«. Za začetek lahko že z najmanjšimi »vadite«. Na primer voščite otroku za uspešno opravljeno delo. Sezite mu v roke, poglejta se v oči in čestitajte mu ali pa le zaželite dober dan.  Koliko odraslih je veščih te veščine – stiska roke in pogleda v oči? Lahko se igrate igro vlog na primer trgovino, zdravnike - stopite v namišljeno ordinacijo vljudno pozdravite zdravnika, mu sezite v roke, se predstavite in se z njim pogovorite. Na ta način dobivajo otroci izkušnje, ki jih bodo uporabili tudi v življenju.«

Avtorica: Tina Mihelič

VIR IN LITERATURAKokot, Anija: Spodbujanje socialno-čustvenega razvoja otrok v vrtcu. Magistrsko delo. Ljubljana, 2016.

Metelko Lisec, Tanja: Socialne veščine – orodje za večjo socialno uspešnost. Socialna pedagogika, 2004, str. 97-112. Dostopno na: https://www.revija.zzsp.org/2004/04-1-097-112.pdf, pridobljeno 3. 4. 2019)