Na pogosta vprašanja med starejšimi: »Kako pa ti zapravljaš svoj čas?« so se ob odgovoru: »Hodim na matematiko na Univerzo za tretje življenjsko obdobje,« mnogi čudili, češ, kako moreš, saj je matematika res nekaj groznega, dolgočasnega, težkega, pa še v srednji šoli jo je bilo več kot dovolj. Vendar je program na Univerzi organiziran na starejšim prijazen način: lepo počasi, z majhnimi koraki, na zanimiv način in s poudarkom, da se z matematiko tako ali tako v taki ali drugačni obliki srečujemo vsak dan; v trgovini, na tržnici, prometu, v banki ... Pa morda še vnuki včasih s kakšnim vprašanjem vzpodbudijo željo po računanju.

Ni potrebno biti matematični genij, da lahko slediš predavanjem, saj si vsak vzame iz ponujene košarice tisto in toliko, kolikor želi in zmore.

Izredno bogat slikovni material je osvetlil zgodovino matematike od starega Egipta, Mezopotamije, Grčije, Indije, srednjega veka pa vse do današnjih dni. Tudi preko slikarstva, kiparstva, arhitekture in literature. Saj morda res zveni tako resno in težko, ko povemo, da smo se ponovno učili o Pitagorovem izreku, pa o trikotnih in kvadratnih številih, o veselih številih, praštevilih (zelo so zanimiva) in prijateljskih številih, o Kochovi snežinki, zlatem rezu, fraktalih in različnih zaporedjih. Pokukali smo spet malo v geometrijo, osvežili smo spomin na vektorje in matrike, koordinatni sistem, enačbe prve in druge ter višjih stopenj. Ampak vmes smo se pa tudi zabavali: prepogibali smo papir, naredili Moebiusov trak, prelivali vodo, v skandinavskih križankah reševali z matematiko povezana gesla pa tudi računali. Saj veste, najprej najbolj osnovne operacije pri »čarovniških« nalogah, to je seštevanje, odštevanje, deljenje in množenje. Naša mentorica je rezultate vedno nekako čarovniško uganila: na primer našo hišno številko, našo starost ali številko čevljev. To je bilo smeha! Seveda je potem sledila matematična razlaga teh trikov. Prav zabavno je bilo, ko smo samo s prsti računali poštevanko števila 9 in prav nič nam ni škodilo, da smo naše matematično zaprašene možganske celice malo vzpodbudili in obnovili računanje ploščin in obsegov raznih likov pa tudi volumne in površine teles. Dotaknili smo se verjetnosti in funkcij in integralov in odvodov ... Vmes pa spoznavali vse pomembne matematike od Talesa, Pitagore, Evklida in Arhimeda do Fermata, Eulerja vse do modernih ter ugotovili, da je dandanes matematika s številk prešla na filozofsko raven.

Zgodovina matematike je tako izjemen program, da nam je vsem žal, da se ga ne da nadgraditi za našo stopnjo znanja. Tri leta smo skupaj preživljali ponedeljke, se veliko pozabljenih stvari spomnili, osvežili in dodali marsikaj novega. Ni bila samo matematika, saj je naša mentorica v matematične ure spretno vpletla veliko slikovnega materiala iz arhitekture, slikarstva in kiparstva ter nam pripravila marsikatero kopijo z zanimivim matematično literarnim izzivom pa tudi na različne teste ni pozabila, v katerih je bilo bolj malo računanja in veliko logike.

Ne premišljuj, ne omahuj, temveč zberi korajžo in se vpiši. Zdaj ni več pomembno, ali ste v mladih letih matematiko imeli radi ali pa ste jo sovražili. Matematika na Univerzi za tretje življenjsko obdobje ni podobna matematiki naše mladosti. Seveda smo dobili tudi naloge za domov, ampak na naših matematičnih uricah ni bilo ne kontrolk, ne spraševanja, ne cvekov in tudi ne popravcev. Bilo je lepo.

Pa še uganka - PREMETANKA

AH, STAR NI, KDOR še dela VAJE iz MATematike na 3. univerzi. Kdo nam je kravžljal možgančke?

Avtorici: Godec Lotrič Milena in Marjana Kovačič